Output 5.3.1 Action Plan in Regions and Municipalities

Output 5.3.1 Action Plan in Regions and Municipalities

Output 5.3.1 Action Plan in Regions and
Municipalities
This project is implemented through the Cetral Europe
programme cofinanced by the ERDF
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
2 / 140
Revision: Final
Authors:
Klaus Bongartz, PhD (TMLI)
Contributors
Petra Ludwigova
Daniel Luchowski
Bibiane Puhl
Jerneja Lotric
Sonia Abluton
Project co-funded by the European Commission within the Central Europe xxxxx
Dissemination Level
PU
Public
CO
Confidential
X
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
3 / 140
Zusammenfassung
Der demografische Wandel zählt zu den prägenden Prozessen der heutigen Zeit.
Bevölkerungsrückgang, Veränderungen der Bevölkerungsstruktur, Alterung, Zuund Abwanderung sowie die fortschreitende Individualisierung und
Internationalisierung der Gesellschaft stellen Politik, Bürger und Verwaltung vor
enorme Herausforderungen.
Dabei geht es um komplexe Veränderungsprozesse, die miteinander verknüpft
sind und alle kommunalen und regionalen Handlungsfelder der Daseinsvorsorge
betreffen. Die Auswirkungen der Bevölkerungsentwicklung werden durch die
Finanzsituation der öffentlichen Hand verstärkt.
Aufgrund der zeitlich und räumlich unterschiedlich verlaufenden demografischen
Entwicklungen kann es keine allgemeingültigen Strategien oder Patentrezepte
zum Umgang mit den Folgen des demografischen Wandels geben. Es bedarf
lokal passender und regional abgestimmter Strategien, welche die jeweiligen
Perspektiven und Potenziale vor Ort berücksichtigen.
Folglich müssen sich gerade Kommunen darauf vorbereiten, ihre Entwicklung zu
analysieren und zu interpretieren, um daraus eigene Handlungs- und
Kommunikationsstrategien abzuleiten bzw. zu entwickeln. Eine der drängenden
Aufgaben der kommenden Jahre wird es sein, die Infrastruktur an die
demografische Entwicklung anzupassen und bei deutlich veränderter Nachfrage
attraktiv und zukunftsfähig zu gestalten. Diese Veränderungen erfordern sowohl
bauliche als auch organisatorische Anpassungs- und Gestaltungsmaßnahmen,
um die Daseinsvorsorge nachhaltig zu gewährleisten.
Es ist folglich Ziel und Aufgabe der Landesentwicklung, die Kommunen bei der
Gestaltung des demografischen Wandels zu begleiten und zu unterstützen.
Die Aktionspläne verfolgen das Ziel, kommunale Verantwortungsträger für die
verschiedenen Auswirkungen der demografischen Entwicklung in ihrem
Handlungsraum zu sensibilisieren, mögliche Handlungsoptionen aufzuzeigen und
ihnen gute Beispiele für die Gestaltung des demografischen Wandels an die
Hand zu geben. Sie sollen als Ideen- und Ratgeber dazu dienen, die
Auseinandersetzung mit den Folgen der Bevölkerungsentwicklung in ländlichen
Regionen Mitteleuropas zu initiieren, zu strukturieren und zu unterstützen. Sie
sollen anregen, Altbewährtes zu hinterfragen, neue Ideen zu entwickeln und
diese offen umzusetzen.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
4 / 140
Executive Summary
Demographic change is one of the most formative processes of the next years
and decades. Population decline, changes in the population structure, aging,
immigration and emigration and the progressive individualization and
internationalization of the community creates enormous challenges to policy, as
well as civil and administrative decision makers. This involves complex
processes
of
change
that
are
interrelated
and
concern all local and regional spheres of general interest.
The impact of population trends are reinforced by the financial situation of the
public sector. Due to the fact that demographic developments have to be
differentiated in time and space, no general strategies or panaceas for dealing
with the consequences of demographic change can be developed.
There is a need of locally appropriate and regionally coordinated strategies which
take into account the local perspectives and potentials (place based approach).
Consequently, municipalities have to prepare and analyze their economic and
social development and interpret it in order to derive or to develop their own
action and communication strategies. One of the urgent tasks of the coming
years will be to adapt the infrastructure to demographic change and to make it
attractive and viable for the future with significantly changing demands. These
changes require both structural as well as organizational adaptation and design
measures to ensure the sustainable provision of services of public interest.
Therefore, it is the goal and task of spatial planning and development, to
accompany and support local authorities in the management of demographic
change.
The action plans aim to sensitize community leaders for the different impacts of
demographic trends in their sphere of action, to identify possible options for
action and to give them good examples of the management of demographic
change. They should serve as idea pools and guide to initiate, structure and
support the confrontation with the consequences of population trends in rural
regions of Central Europe. They should encourage to question old developments
and to develop and implement new ideas.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
5 / 140
Regional Action Plan Thuringia
Vorschulische Betreuung
Seit 1988 hat sich in Thüringen die Anzahl der Geburten von rd. 35.000 auf rd.
17.000 im Jahr 2011 mehr als halbiert. Ende 2011 lebten in Thüringen rd.
103.000 Kinder unter sechs Jahren. Der Anteil an der Gesamtbevölkerung betrug
rd. 5%. Für das Jahr 2030 wird ein Rückgang dieser Altersgruppe auf rd. 64.000
prognostiziert.
Gleichzeitig
wird
der
bedarfsgerechte
Ausbau
der
Kinderbetreuung zunehmend zu einem harten Standortfaktor im Wettbewerb um
Familien und Fachkräfte.
Auswirkungen
der demografische Wandel als auch die Änderung gesetzlicher
Rahmenbedingungen
haben
große
Auswirkungen
auf
die
Kindertageseinrichtungen. Die weiter sinkende Anzahl der Kinder birgt die
Gefahr,dass die vorhande-nen Einrichtungen nicht mehr genügend nachge-fragt
und ausgelastet sind.
Sowohl
Faktencheck:
100
80
60
40
20
unter 2- Jährige
2 bis unter 3-Jährige
3 bis unter 6-Jährige
TH
ABG
GRZ
SOK
SLF
SHK
SON
IK
AP
HBN
SÖM
SM
GTH
UH
KYF
WAK
NDH
EA
EIC
WE
J
SHL
G
0
EF
anspruch für jedes Kind ab
dem vollendeten ersten
Lebensjahr auf ganztägige
Bildung, Erziehung und
Betreuung in einer Kindertageseinrichtung.
Kinderbetreuungsquoten in den Thüringer
Landkreisen (01.03.2012)
Prozent
Gleichzeitig garantiert das
Thüringer
Kindertageseinrichtungsgesetz
(ThürKitaG) einen Rechts-
Quelle: TLS (2012)
Gesetzliche
Vorgaben
Zum 1. März 2012 wurden 75.114 Kinder unter 6 Jahren in
erfordern darüber hinaus
einer der 1.314 Thüringer Kindertageseinrichtungen oder
mehr Personal (u. a. eine
durch eine/n der 338 Tagesmüttern oder -vätern betreut.
Fachkraft für sechs Kinder
im Alter zwischen einem
und zwei Jahren) sowie erhöhte Platzkapazitäten für Kinder unter drei Jahren
(Mindestfläche von fünf Quadratmeter bezogen auf die pädagogische Nutzfläche
und Ruheräume).
Angesichts der schon bald gegenläufigen Entwicklungen von Nachfragerückgang
(weniger Kinder) und Angebotsausweitung (Gesetzesvorgaben) ist eine
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
6 / 140
vorausschauende und maßvolle Planung notwendig, um die Nachhaltigkeit der
Investitionen zu sichern und die Schaffung von Überkapazitäten zu vermeiden.
Handlungsoptionen



Zusammenlegung von Kindertagesstätten, um die Tragfähigkeit und
Qualität der Einrichtungen sicherzustellen,
Gemeindegrenzen überschreitende Zusammenarbeit, besonders bei
Versorgungsplanung, um zukünftige Bedarfe abzudecken,
Bildung von Trägerverbünden, um den gewachsenen Ansprüchen gerecht
zu werden
Allgemeinbildende Schulen
Zwischen 1995 und dem Schuljahr 2011/2012 hat sich die Schülerzahl in
Thüringen mit einem Rückgang auf rd. 177.000 etwa halbiert. Bei den
Einschulungen ist landesweit die gleiche Entwicklung nachzuvollziehen: Nach
einem dramatischen Einbruch um die Jahrtausendwende hat sich die Zahl der
Einschulungen bei rd. 17.000 pro Jahr stabilisiert.
Faktencheck:
Entwicklung der Schülerzahlen und der Schulen von 1995-2012
400.000
1500
1250
1000
200.000
750
500
Anzahl Schulen
300.000
Anzahl Schüler
Der
Rückgang
der
Schülerzahlen führte zu
einer
umfangreichen
Reduzierung von
Schulstandorten.
Im
Schuljahr
2011/12 gab es
in
Thüringen
Freistaat knapp
400
Schulen
weniger als noch
16 Jahre zuvor.
100.000
250
0
0
1995/96
1997/98 1999/2000 2001/02
Schüler
2003/04
2005/06
2007/08
Schulen
2009/10
2011/12
Quelle: TLS (2012)
Trotz der zuletzt leichten Erholung der Schülerzahlen ist es wichtig, das
„demografische Echo“ bei künftigen Planungen der Thüringer Schullandschaft zu
berücksichtigen.
Bis 2030 wird in manchen Landkreisen ein Rückgang der Gruppe der 6- bis unter
15-Jährigen, also der größte Anteil der Schülerinnen und Schüler, um bis zu 50%
prognostiziert.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
7 / 140
Auswirkungen
Durch die kontinuierlich sinkenden Schülerzahlen werden oftmals die von den
kommunalen Spitzenverbänden und dem zuständigen Thüringer Bildungsministerium empfohlenen Schülerzahlen für Klassenstärke und Zügigkeit nicht
mehr erreicht. Die Tragfähigkeit der Schulen sinkt bei weitgehend
gleichbleibenden Fixkosten. Mit den daraus resultierenden Schließungen von
Schulstandorten werden Schulwege länger und Transportkosten höher. In
ländlich geprägten Gebieten können diese Entwicklungen durch die Zunahme
privater Schulträger verstärkt werden.
Neben der Bildung haben Schulgebäude, gerade in ländlichen Regionen, weitere
Funktionen, die bei einer ganzheitlichen Betrachtung nicht außer Acht gelassen
werden sollten. Es werden Räumlichkeiten für Volkshochschulen, Vereine und
Musikschulen bereitgestellt sowie Veranstaltungen und Ausstellungen
durchgeführt. Sie dienen als Wahllokale und bieten vielerorts einen Rahmen für
gesellschaftliches Leben. Schulen beleben Orte und steigern ihre
Wohnattraktivität. Zudem wird der öffentliche Verkehr in ländlichen Regionen
maßgeblich auf den Schülertransport ausgerichtet, so dass Schulschließungen
für die betreffenden Gemeinden auch direkte Auswirkungen auf die ihre
Erreichbarkeit haben
Handlungsoptionen



Schaffung von Schulverbünden und Kooperation mit außerschulischen
Partnern,
Bündelung schulischer Angebote
In besonderen Ausnahmefällen: Errichtung von „Kleinen Schulen“ mit
jahrgangsübergreifendem Unterricht,
Berufsbildende Schulen
Die Zahl der Berufsbildenden Schulen blieb in den letzten 15 Jahren relativ
konstant. Allerdings verschob sich die Anzahl der Staatlichen Berufsbildenden
Schulen zu Gunsten von Schulen in freier Trägerschaft. Die Zahl der
Berufsschülerinnen und -schüler reduzierte sich im Zeitraum von 1995/96 bis
zum Schuljahr 2011/12 um rd. 30% von ca. 83.000 auf ca. 58.000.
Für die kommenden Jahre prognostiziert die Thüringer Schulstatistik wieder
einen leichten Anstieg der Berufsschülerzahlen, die sich bis zum Jahr 2030 bei
etwa rd. 65.000 einpendeln werden.
Berufsbildende Schulen sind ein wichtiges Ausstattungskriterium für zentrale
Orte höherer Stufe und steigern dadurch die Attraktivität der Regionen.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
8 / 140
Auswirkungen
Die
Faktencheck:
Berufsbildenden
Schulen weisen ein
Entwicklung der Anzal der Berufsschüler/innen von
2001/2002 bis 2011/2012 nach Schulämtern
breites
Spektrum
100.000
an Schulformen mit
unterschiedlichen
80.000
Berufsbildungsmöglichkeiten auf:
60.000
Die Angebote er40.000
strecken sich von
einund zwei20.000
jährigen berufsvorbereitenden Maß0
01/02
03/04
05/06
07/08
09/10
11/12
nahmen, über die
Mittelthüringen
Nordthüringen
Ostthüringen
Südthüringen
Westthüringen
duale
ErstausQuelle: Statistikstelle des Thüringer Ministeriums für Bildung, Wissenschaft und Kultur (2012)
bildung in vielen
Berufsfeldern, bis zu den beruflichen Gymnasien, die bis zur allgemeinen
Hochschulreife führen. Auch werden Umschülern vielfältige Möglichkeiten
individueller beruflicher Förderung eingeräumt.
Trotz dieser breiten Angebotspalette sind nicht mehr alle berufsbildenden
Einrichtungen ausgelastet.
Zugleich führt die vermehrte Differenzierung der Ausbildungsberufe mit
speziellen Anforderungskriterien zu erhöhten Anforderungen an das
Lehrpersonal und die technische Ausstattung. Dadurch wird die wirtschaftliche
Tragfähigkeit weiter erschwert.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
9 / 140
Handlungsoptionen



Kreisübergreifende Schulnetzplanung und Zusammenarbeit zur
Koordinierung und Konzentration der beruflichen Bildung,
Bildung von Schulverbünden, um den gewachsenen Ansprüchen gerecht
zu werden
Personalaustausch zwischen Einrichtungen bei temporären Engpässen,
Arbeitskräfte
Kinder- und Jugendarbeit
Die Zukunftsfähigkeit der Thüringer Kommunen hängt vor allem davon ab, dass
es gelingt, Kindern und Jugendlichen gute Entwicklungsperspektiven zu bieten
und sie an die Region zu binden.
Schließlich hat die Zahl der Kinder und Jugendlichen direkten Einfluss auf die
Auslastung der sozialen Infrastruktur vor Ort - seien es Kindergärten, Schulen,
Jugendeinrichtungen oder auch kulturelle Einrichtungen. Indirekt wirkt sich die
Anzahl der Kinder und Jugendlichen auf die vorzuhaltenden Leistungen der
Jugendarbeit aus.
Auswirkungen
Während die Zahl der Kinder
und Jugendlichen in den
vergangenen
Jahren
kontinuierlich abgenommen hat,
hat gleichzeitig der Bedarf an
staatlicher Unterstützung im
Bereich
der
Kinderund
Jugendhilfe zugenommen.
Angesichts
der
knapper
werdenden
kommunalen
Finanzmittel wird die Gestaltung
vielfältiger Angebote der Kinderund Jugendarbeit für weniger
Nutzer noch schwieriger.
Faktencheck:
Die Zahl der 0- bis unter 15-Jährigen in
Thüringen wird sich nach Prognosen der 12.
kBV bis zum Jahr 2030 voraussichtlich um 26%
verringern. Die Zahl der 15- bis unter 20Jährigen wird um 12% abnehmen.
Im Jahr 2011 wurden nach Mitteilung des
Thüringer Landesamtes für Statistik in Thüringen
749 Mio. Euro für öffentliche Jugendhilfe
investiert. Dies entspricht durchschnittlich rd.
310 Euro pro Einwohner, 25 Euro mehr als im
Vorjahr. Insgesamt waren die Ausgaben um 108
Mio. Euro höher als noch zwei Jahre zuvor.
Rund 23 Mio. Euro wurden für Einrichtungen der
Jugendarbeit verwendet, ein Minus um 1,5 Mio.
Euro bzw. 6,7% gegenüber dem Vorjahr.
Zukünftig
wird
es
darauf
ankommen, Kinder und Jugendliche sowohl bei ihren Problemen zu unterstützen,
als auch sie in das gesellschaftliche und öffentliche Leben vor Ort einzubeziehen,
um die lokale bzw. regionale Bindung zu stärken.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
10 / 140
Handlungsoptionen



Verstärkte Einbeziehung von Jugendlichen in dörfliche und regionale
Entscheidungsprozesse, z. B. durch Gründung von Jugendparlamenten,
Vermittlung von Wertschätzung und Akzeptanz der Kompetenz
Jugendlicher, z. B. Verantwortungsübertragung in Vereinen, Feuerwehren
etc.,
Aktive Jugendarbeit und -ansprache der örtlichen Vereine,
Fachkräfte
Die Verfügbarkeit qualifizierter Arbeitskräfte ist für die Standortattraktivität einer
Kommune von hoher Bedeutung. Obgleich es keine originäre kommunale
Aufgabe ist, kann eine Kommune in Kooperation mit und Ergänzung zu den
Aktivitäten der Arbeitsagenturen und Wirtschaftskammern lokale Akzente zur
Arbeitsmarktentwicklung setzen und dadurch insbesondere kleine Betriebe
unterstützen.
Gerade diesen fehlen häufig die finanziellen und personellen Kapazitäten für eine
vorausschauende Personalentwicklung, wie sie in Zeiten des demografischen
Wandels erforderlich wäre. Darüber hinaus profitieren die Kommunen davon,
wenn ihre Bewohner durch Arbeitsplätze vor Ort an die Region gebunden sind.
Auswirkungen
Die Untersuchung zur Thüringer Fachkräftesituation prognostiziert für Thüringen
großen Arbeitskräftebedarf im Jahrzehnt 2010 bis 2020. Mindestens 200.000
Arbeitskräfte müssen neu in Beschäftigung eintreten, um den Fortbestand des
bestehenden
Beschäftigungsniveaus
zu
sichern
und
weiteres
Beschäftigungswachstum
zu
ermöglichen.
Das
entspricht
einem
Nachfragevolumen von einem Fünftel der gegenwärtig in Thüringen
Erwerbstätigen (rund eine Million). Im Beschäftigungssystem Thüringens
vollziehen sich Austauschprozesse bisher nicht gekannten Ausmaßes. Vom
Anfang bis zum Ende dieses Jahrzehnts verdoppelt sich die Anzahl der jährlich
altersbedingt aus der Erwerbstätigkeit ausscheidenden Beschäftigten, während
sich die Zahl der Nachwuchskräfte im gleichen Zeitraum halbiert. Zusätzlich
entsteht
Bedarf
an
Arbeitskräften
in
besonders
dynamischen
Beschäftigungsfeldern.
Gleichzeitig verfügt Thüringen insgesamt noch über ein erhebliches
Beschäftigungspotential, mit dem der neu entstehende Arbeitskräftebedarf auch
im Umfeld der sich verändernden demographischen Voraussetzungen
weitgehend gedeckt werden könnte. Zusätzlich zur besseren Nutzung des
vorhandenen Potentials gilt es jedoch verstärkt, Beschäftigtengruppen für eine
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
11 / 140
Berufsaufnahme in Thüringen zu gewinnen, die gegenwärtig nicht mehr (Pendler
und Weggezogene) oder noch nicht (Erwerbspersonen aus anderen
Bundesländern und dem Ausland) in Thüringen arbeiten. Ein Fachkräftemangel,
der sich negativ auf die Entwicklungsperspektiven der Unternehmen auswirken
könnte, kann vermieden werden, wenn alle Akteure im Freistaat
zusammenarbeiten, um den schwieriger werdenden Matchingprozess zwischen
Angebot und Nachfrage zu organisieren.
Medizinische Versorgung
Insbesondere die Alterung der Gesellschaft wird zu zahlenmäßig insgesamt
weniger aber zugleich oftmals mehrfach erkrankter Patienten führen. Dies stellt
die bestehenden medizinischen Kapazitäten vor große Herausforderungen,
zumal es bereits heute in einigen Regionen schwierig ist, frei werdende Arztsitze
erneut zu besetzen. Diese Situation wird sich in den kommenden Jahren auch
aufgrund der Altersstruktur der Ärzte weiter verschärfen.
Auswirkungen
Faktencheck:
Altersstruktur der niedergelassenen Ärzte in Thüringen am 31.12.2010
800
700
600
Niedergelassene Ärzte
Untersuchungen
der
kassenärztlichen
Vereinigungen
belegen, dass die
Anzahl der ArztPatientenKontakte
mit
zunehmendem
Alter ansteigt.
500
400
300
200
Gerade in jetzt
100
schon
dünner
0
bis 34
35 bis 39 40 bis 44 45 bis 49 50 bis 54 55 bis 59 60 bis 64 65 bis 69 70 bis 74
75 und
besiedelten
älter
Alter
Regionen
wird
aber in den nächsten Jahren die Anzahl potenzieller Patienten weiter
zurückgehen. Für die Ärzte bedeutet dies ein wachsendes Versorgungsgebiet,
für die Patienten weitere Wege.
Hrsg: TMBLV (2012), Quelle: Arztregister KVT
Längere Wege, höhere Arbeitsbelastung, fehlende berufliche Perspektive für den
Partner und zumindest in einigen Regionen unzureichende Freizeitangebote
verhindern oftmals eine Niederlassung junger Ärzte im ländlichen Raum. Dort
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
12 / 140
wird eine drohende Unterversorgung mit Haus- und Fachärzten als erstes
sichtbar.
Mit der Veränderung der Altersstruktur wird sich auch die Nachfrage nach
einzelnen medizinischen Fachrichtungen verschieben. So wird voraussichtlich
der medizinische Versorgungsbedarf für alterstypische Erkrankungen (z. B.
Diabetes) sowie für Leistungen durch Orthopäden, Augenärzte oder Urologen
zunehmen, während möglicherweise weniger Kinderärzte benötigt werden.
Handlungsoptionen



Unterstützung der Kommune bei der Gründung von medizinischen
Versorgungszentren,
Eigeneinrichtungen
der
kassenärztlichen
Vereinigungen oder mobiler Gesundheitsangebote,
Ausrichtung des ÖPNV bzw. sich anschließender Mobilitätsketten auf
Einrichtungen der medizinischen Versorgung,
Regionale Bemühungen bei Ärzteanwerbung und -ansiedlung (z. B. in
Ärztefachblättern)
Soziale Infrastruktur
Die nahe gelegene Möglichkeit zur Grundversorgung mit Lebensmitteln sowie
Waren und Dienstleistungen des täglichen Bedarfs ist für viele Bürger ein Maß
für Lebensqualität.
Gerade in ländlichen Regionen erfüllen Lebensmittelgeschäfte nicht einfach nur
Versorgungsaufgaben, sondern sind zugleich örtliche Anlaufstellen, Treffpunkte
und bieten Raum für Kommunikation und soziales Miteinander.
Für ihre wirtschaftliche Rentabilität benötigen Nahversorger, aber auch
Dienstleister wie Banken oder die Post, jedoch ein bestimmtes Mindestmaß an
Einwohner- und Umsatzpotenzial, das gerade im kleinteilig, ländlich geprägten
Thüringen in vielen kleinen Gemeinden und Dörfern inzwischen nicht mehr
gegeben ist. Insbesondere im Einzelhandel sorgt zudem der anhaltende
Konzentrationsprozess (Filialisierung) dafür, dass kleinere Händler im
Wettbewerb nicht bestehen können.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
13 / 140
Auswirkungen:
Mit
abnehmender
Bevölkerung
und
Kaufkraft
ziehen
sich
insbesondere
filialisierte Händler und Dienstleister aus
kleineren Orten und Dörfern zurück. Häufig
wird die stationäre Grundversorgung heute
noch
durch
lokal
verwurzelte
Selbstständige
oder
das
Lebensmittelhandwerk
aufrechterhalten,
doch auch hier drohen spätestens zum
Zeitpunkt
der
altersbedingten
Betriebsaufgabe
Probleme
bei
der
Nachfolgefindung.
Insgesamt droht schon heute eine
Verschlechterung der Grundversorgung in
vielen kleineren Orten des ländlichen
Raums, die sich in Zukunft absehbar noch
weiter verstärken wird.
Faktencheck:
In Deutschland mussten von 1995
bis
2005
trotz
steigender
Verkaufsflächen rd. 20.000 kleine
Lebensmittelgeschäfte
viele
davon
in
schließen,
kleineren
Gemeinden des ländlichen Raums.
Hiervon ist auch Thüringen trotz
einer
überdurchschnittlichen
Verkaufsfläche von 1,77 qm je
Einwohner betroffen.
Bei
anhaltend
abnehmenden
Bevölkerungsdichten
wird
die
Bedeutung der Zentralen Orte für
die Versorgung mit Waren des
täglichen und besonderen Bedarfs
weiter wachsen.
Folgen sind längere Versorgungswege und
erhöhte Mobilitätsbedarfe, was gerade
wenig mobile Menschen, also Kinder und Jugendliche sowie insbesondere Ältere
oder sozial Schwache, vor enorme Probleme stellt.
Für die Dörfer und Gemeinden bedeutet diese Entwicklung spürbare Einbußen
an Attraktivität für ihre Bürger, da neben der Versorgungsfunktion auch
kommunikative und soziale Funktionen im Ort wegfallen.
Handlungsoptionen



Multifunktionale und dienstleistungsorientierte Nahversorgung zur
Erhöhung der Nutzerzahlen und Reduzierung der Wege, etwa durch
räumliche Konzentration von Nahversorgung und sozialem Treffpunkt, z.
B. bei Dorfgemeinschaftshäusern,
Öffentlich-private Modelle, z. B. Anschubfinanzierung für Planung und
bauliche Maßnahmen durch Kommune, Betrieb dann ohne Zuschuss
durch Selbstständige, Bürgerinitiative, Verein oder Sozialträger
(Professionalisierung des Betreibers notwendig),
Genossenschaftliche Modelle (Professionalisierung des Betreibers
notwendig),
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
14 / 140
Siedlungsstruktur
Abnehmende Bevölkerungszahlen führen nicht zwangsläufig auch zu einer
rückläufigen Siedlungsentwicklung und abnehmendem Flächenverbrauch.
Aufgrund der kontinuierlich schrumpfenden Haushaltsgrößen und dem
anhaltenden Trend zum Neubau werden anstatt einer nachhaltigen
Flächennutzung weiterhin neue Flächen in Anspruch genommen.
Auswirkungen
Siedlungsstruktur und
Infrastrukturkosten.
-dichte
haben
unmittelbare
Auswirkungen
auf
Handlungsoptionen




Räumliche Abstimmung und Konzentration von Infrastrukturen zur
effizienten Erschließung (bessere Erreichbarkeit) und zur Erhöhung der
Nachfrage,
Planung nach dem Konzept der kurzen Wege,
Konsequente Strategie der Nachverdichtung und Innenentwicklung
(Sanierung, Abriss und Neubau, Flächentausch, Umwidmung),
Siedlungssteuerung durch Integrierte Städtische Entwicklungskonzepte,
Stadt-Umland-Konzepte,
Einzelhandelskonzepte
oder
Dorfentwicklungskonzepte
Leerstand
Geringe Nutzungshäufigkeiten
mindern die wirtschaftliche
Tragfähigkeit sozialer und
technischer
Infrastruktureinrichtungen.
Dies führt zu höheren ProKopf-Kosten und belastet die
kommunalen Haushalte bzw.
die Bürger. Dabei sind die
Effekte
auf
technische
Infrastrukturen aufgrund der
hohen Fixkostenanteile häufig
noch stärker als bei sozialen
Infrastrukturen.
Faktencheck:
Trotz
Bevölkerungsrückgang
nahm
der
Flächenverbrauch in Thüringen in den vergangenen
Jahren kontinuierlich zu.
Entwicklung der Siedlungs- und Verkehrsfläche in
Thüringen 1998-2011
10
8
6
4
2
0
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Zunahme der Siedlungs- und Verkehrsfläche in Hektar pro Tag
Anteil der Siedlungs- und Verkehrsfläche an der Landesfläche in %
Quelle: TLS (2012)
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
15 / 140
Die vereinfachte Formel „halbierte Dichte, doppelte Infrastrukturkosten“ ist
sicherlich nicht wörtlich zu nehmen, die Grundaussage bleibt jedoch unbestritten.
Der demografische Wandel spiegelt sich vielerorts in leerstehenden Geschäften,
Wohnungen und verlassenen Häusern wieder. Trotz des Abrisses zehntausender
Wohneinheiten sind die Folgen der Abwanderung sowie der zunehmenden
Überalterung der verbliebenen Bevölkerung in Thüringer Städten und Dörfern
deutlich sichtbar.
In den kommenden Jahren droht insbesondere in ländlichen Regionen
Thüringens eine weitere Welle an Leerständen.
Auswirkungen
Leerstehende Immobilien sind für Kommunen aus verschiedenen Gründen
problematisch.
Leerstände belasten Kommunen als negative Visitenkarten. Sie mindern die
Attraktivität eines Ortes, wirken negativ auf ihr räumliches Umfeld und können ab
einem gewissen Punkt eine Abwärtsspirale in Gang setzen.
Innenstädte oder Ortskerne
büßen durch leerstehende
Ladenlokale sehr schnell
ihre Attraktivität ein.
Für
Immobilienbesitzer
bedeutet
dies
zudem
deutliche Wertverluste ihres
Eigentums, da Leerstand in
der
Regel
auch
die
Nachbarschaft
in
Mitleidenschaft zieht.
Faktencheck:
Aktuelle Zahlen für ganz Thüringen liegen derzeit
nicht vor. Als Anhaltspunkt können jedoch die
Wohnungsunternehmen im Verband Thüringer
Wohnungswirtschaft e. V. dienen. Hier standen im
Jahr 2010 etwa 24.500 Wohnungen leer, bei
erheblichen regionalen Unterschieden.
Weiterhin
verursachen
gerade
Wohnungsleerstände
finanzielle Belastungen für
kommunale
Wohnungsunternehmen und eine
Infrastrukturen.
Minderauslastung sozialer und technischer
Paradoxerweise existiert parallel dazu in vielen Regionen nach wie vor ein
anhaltender Bedarf nach neuem, modernem Wohnraum. Grund dafür ist, dass
die leerstehenden Immobilien die Nachfragekriterien vieler Wohnraum suchender
Quelle: TMBLV (2012), Wohnungsmarktbericht Thüringen
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
16 / 140
Haushalte in der Regel nicht erfüllen können; dies gilt insbesondere für
Wohnungen in Großwohnsiedlungen.
Handlungsoptionen


Weiterer Abriss bzw. Rückbau leer stehender und nicht mehr
vermietbarer Gebäude, bspw. unterstützt durch kommunale Zuschüsse,
Förderung der Bestandsentwicklung (Gebäudesanierung, Abriss und
Neubau)
Mobilität
Mobilität kommt als Schlüssel der Erreichbarkeit eine besondere Bedeutung bei
der Sicherung der öffentlichen Daseinsvorsorge zu. Jedoch wird es immer
schwieriger öffentliche Verkehrsangebote in ländlichen, dünnbesiedelten
Regionen aufrechtzuerhalten. Viele ländliche Regionen sind heute bereits nicht
mehr durch Schienenpersonenverkehr erschlossen und der Busverkehr ist
vorwiegend auf den Schülerverkehr ausgerichtet. Mit weiter rückläufigen
Schülerzahlen wird auch diese wichtige Nachfragegruppe (und Einnahmequelle)
für den ÖPNV geringer.
Der demografische Wandel verlangt somit nach neuen Produkten,
Organisationsformen und Dienstleistungen zur Gewährleistung der Mobilität und
damit einer guten Erreichbarkeit.
Auswirkungen
Einwohnerverluste
führen zu abnehmenden
Bevölkerungsdichten
und erschweren den
wirtschaftlichen Betrieb
der Liniennetze.
Hinzu kommen sich
verändernde
Mobilitätsmuster,
da
immer mehr Menschen
als früher über eigene
Fahrzeuge verfügen und
diese bis ins hohe Alter
nutzen.
Faktencheck:
Fahrgastentwicklung im Thüringer ÖPNV im Vergleich
(Ausgangsjahr 2001=100%)
110%
100%
90%
80%
70%
60%
50%
2001
2002
2003
2004
Einwohner
2005
2006
Schüler
2007
2008
2009
2010
2020
Fahrgäste
Quelle: TMBLV (2012)
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
17 / 140
Durch die Abhängigkeit des ÖPNV vom Schülerverkehr (bis zu 80% aller
Fahrgäste in ländlichen Regionen sind Schüler) ist zudem der
Gestaltungsspielraum der Aufgabenträger begrenzt.
Zu den Schulanfangs- und -endzeiten ergeben sich zeitlich und mengenmäßig
Verkehrsspitzen, die große vorzuhaltende Transportkapazitäten benötigen. Diese
sind in nachfrageschwachen Nebenverkehrszeiten wiederum deutlich
überdimensioniert.
Eine weitere Herausforderung der demografischen Entwicklung ist es, die
steigenden Anforderungen einer älter werdenden Gesellschaft an die
Fahrzeugflotten und Haltepunkte zu berücksichtigen, z. B. barrierearmer
Einstieg, ausreichend Stellflächen für Rollstühle oder Gehhilfen. Eine weitere
Aufgabe ist es, die Informationswege rund um das Angebot von Bus und Bahn
stärker auf die Bedürfnisse älterer Menschen auszurichten.
Um die Mobilität letztlich auch in Räumen anbieten zu können, wo ÖPNVAufgabenträger und Verkehrsunternehmen an organisatorische und
wirtschaftliche Grenzen stoßen, ist das Bürgerengagement zu fördern und
integrativ einzubinden.
Handlungsoptionen



Optimierung und Stärkung des ÖPNV-Angebotes im Kern (Entflechtung,
Straffung, Neuordnung; Vermeidung von Parallelverkehren) durch die
Aufgabenträger,
Ausweitung des Bedarfsverkehrs (z. B. Rufbusse) und Konzentration des
Linienverkehrs auf nachfragestarke Haupttransportachsen,
Flexibilisierung und Aufbau von „Mobilitätsketten“: Verknüpfung der
einzelnen Verkehrsmittel (Schiene - Bus - Auto - Fahrrad - Leih- und
Sharingangebote etc.),
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
18 / 140
Regional Action Plan Piemonte
Piano di azione per l’implementazione di interventi volti a contrastare
gli effetti negativi del cambiamento demografico
Introduzione
EURUFU, acronimo di “European Rural Futures”, é un progetto di Cooperazione
Territoriale Europea di durata triennale (maggio 2011- aprile 2014) attuato
nell’ambito del Programma Europa Centrale.
Il cambiamento demografico rappresenta una delle nuove questioni globali che i
Paesi e le regioni dell’Unione europea si trovano a dover affrontare.
Particolarmente colpite dal fenomeno sono le aree rurali, affette da diversi
problemi connessi allo spopolamento del territorio e all’aumento dei residenti
anziani, a cui si associa l’impatto dei costi per la fornitura ed il mantenimento di
servizi e strutture di cura e assistenza di natura pubblica. Da questa analisi si è
sviluppata la necessità, condivisa dai partner del progetto, di affrontare
concretamente la tematica dello sviluppo rurale sostenibile unitamente
all’adozione di misure volte a rafforzare la competitività economica e sociale di
tali aree.
I cambiamenti demografici e la ristrutturazione economica stanno cambiando
profondamente la vita delle comunità rurali. Nei paesi dell’Ocse, la popolazione
rurale sta invecchiando e la proporzione dei giovani diminuisce costantemente. In
alcuni paesi, tale trend si sta invertendo con l’arrivo di anziani che si ritirano dalla
vita lavorativa portando il loro contributo alle attività economiche e sociali. Per
assicurare la capacità di lungo periodo di erogare servizi nelle aree rurali, occorre
considerare l’insieme delle popolazioni residenti e trovare strategie unificanti in
un sistema di erogazione dei servizi spesso frammentato. Quindi, la sfida
demografica riguarda essenzialmente la progettazione di un sistema di
erogazione di servizi più flessibile e adattabile alle esigenze locali, che assicuri
alti livelli di efficienza, equità e trasparenza, indipendentemente dalla
composizione della popolazione.
EURUFU ha individuato soluzioni innovative per assicurare la fornitura di servizi
ubblici nelle regioni interessate dal calo della popolazione. Il progetto ha definito
criteri di riferimento su temichiave in 4 aree: assistenza sociale, educazione,
economia locale ed opportunità di lavoro, mobilità. Nello specifico, il progetto ha
individuato soluzioni innovative per far fronte ai problem strutturali causati dal
cambiamento demografico. EURUFU ha elaborato un modello che riunisce al
suo interno le buone pratiche regionali valutandole con rigore scientifico e
trasferendole, successivamente, in solide strategie. Di fondamentale importanza
è stato il coinvolgimento degli attori locali e regionali per favorire lo scambio di
conoscenze ed esperienze sfruttando appieno le potenzialità della cooperazione
transnazionale.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
19 / 140
Il presente documento descrive la strategia dell’Agenzia di sviluppo LAMORO
finalizzata a trasferire le buone pratiche elaborate nel corso della realizzazione
del progetto EURUFU. Tali buone pratiche rimandano alla programmazione di
servizi pubblici ristrutturati, alla fornitura di infrastrutture innovative e al loro
mantenimento nelle regioni rurali, con la finalità di mitigare gli effetti negativi del
cambiamento climatico nelle aree rurali.
Nel corso della realizzazione del progetto EURUFU, ciascun partner ha
sviluppato un’attività pilota, i cui risultati sono trasferiti alle altre regioni attraverso
il cosiddetto “strumento EURUFU”, che fornisce orientamenti alle aree rurali. Il
presente documento, elaborato dall’Agenzia di sviluppo LAMORO vuole invece
fornire specifiche indicazioni al territorio piemontese sulle modalità da adottare
per attuare azioni volte a rivitalizzare i territori rurali attraverso la
programmazione di servizi e/o strutture pubbliche innovativi.
Il progetto riunisce Università, Agenzie di sviluppo, Autorità regionali e centri di
formazione provenienti dalla zona dell’Europa Centrale che sono direttamente o
indirettamente coinvolti dai processi di trasformazione connessi al cambiamento
demografico nelle regioni periferiche rurali:
· Thuringian Ministry for Building, Regional Development and Infrastructure Germania
· University of Applied Sciences Erfurt - Germania
· Ústí Region - Repubblica Ceca
· Salzburg Institute for Regional Planning and Housing - Austria
· VÁTI Hungarian Public Nonprofit Limited Liability Company for Regional
Development and Town Planning - Ungheria
· Ister- Granum European Grouping for Territorial Cooperation - Ungheria
· LAMORO Local Development Agency, Asti - Italia
· Development Agency Sora d.o.o. - Slovenia
· Biotechnical Centre Naklo - Slovenia
· EU Regional Management Upper Styria West - Austria
· Municipality of Brzeg Dolny – Polonia
Le azioni proposte
Attraverso il progetto EURUFU, l’Agenzia di sviluppo LAMORO ha potuto attuare
concretamente alcune azioni pilota che possono essere trasferite e replicate su
altri territori che soffrono problematiche di spopolamento e di progressivo
abbandono. Al contempo ha potuto conoscere e far riferimento ad alcuni progetti
pilota sperimentati in altre regioni dell’Europa centrale. Il presente documento
presenta quattro azioni progettuali che costituiscono i tasselli di un Piano per
contrastare gli effetti negativi del cambiamento demografico e dare nuova vita ai
territori rurali.
Tali azioni, replicabili in territori che soffrono problematiche legate allo
spopolamento e all’invecchiamento della popolazione residente, attribuiscono
all’Ente Pubblico il ruolo di soggetto coordinatore per la realizzazione di interventi
di project financing caratterizzati da un approccio innovativo capace di avviare
una riforma strutturale in cui non solo i soggetti pubblici si fanno carico
dell’erogazione dei servizi di welfare, ma anche i soggetti privati partecipano a
seconda delle loro competenze ed esigenze. All’Ente Pubblico viene inoltre
riconosciuto il ruolo di garante della qualità dei servizi e delle proposte realizzate.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
20 / 140
“ABITARE” – Nuove opportunità abitative per i giovani
L’evoluzione socioeconomica del Piemonte nel corso del ventesimo secolo ha
lasciato una profonda traccia demografica nelle aree rurali a causa delle robuste
ondate di emigrazione rivolte sia all’esterno che all’interno della stessa regione.
L’esito di questo lungo processo è stato la relativa rarefazione della popolazione
in molte aree rurali e la squilibrata struttura demografica verso le età più elevate.
Questo ha reso i giovani una risorsa particolarmente scarsa in molte aree di
montagna e di collina del Piemonte. A partire dagli anni Cinquanta, in Italia si è
registrata infatti una lenta e inesorabile fuga verso le città dalle aree rurali e
specialmente quelle montane. Una fuga favorita dal consolidarsi proprio in quegli
anni di un’immagine perdente del rurale in netta contrapposizione con quello
urbano1.1 Negli ultimi dieci anni si è verificata un’interessante inversione di
tendenza che si è concretizzata in un consapevole ritorno ai territori ruralimontani. Si tratta di un ritorno che mette in campo un modo nuovo di abitare il
territorio: un ritorno che al tempo stesso è fisico-demografico, culturale e sociale.
Protagonisti di questo ritorno sono le nuove generazioni che ritornano
consapevolmente ai territori rurali, favorendo un vero e proprio processo di
territorializzazione dei luoghi, in netta contrapposizione con alcune tendenze
precedenti che avevano visto le zone rurali diventare vere e proprie aree
dormitorio, dove gli abitanti non entravano in relazione con il territorio in cui si
insediavano e si dimostravano più residenti che abitanti (Magnaghi 2000). Negli
ultimi anni si assiste invece ad un fenomeno basato sul ritorno consapevole ai
territori rurali: si tratta di una nuova popolazione che decide di vivere nei territori
rurali per diversi motivi, come la possibilità di trovare o inventarsi
un’occupazione, la possibilità di praticare attività outdoor e godere di un
paesaggio di pregio. Sono soggetti che con il loro stile di vita innescano
dinamiche territoriali che mettono in gioco in modo innovativo risorse territoriali
precedentemente utilizzate in modo tradizionale.
L’Agenzia di sviluppo LAMORO, sulla base di queste premesse, ha selezionato
un territorio ruralemontano con serie problematiche di spopolamento
demografico, per sperimentare interventi innovativi che favoriscano questo
ritorno consapevole al territorio rurale da parte delle nuove generazioni: il
territorio pedemontano della Valle Elvo (Biella, Piemonte). L’Agenzia LAMORO
ha coinvolto gli enti pubblici (comuni) quali soggetti promotori di iniziative che
attivano, con ruoli diversi, altri soggetti pubblici e privati del territorio. In tale
processo, l’ente pubblico diventa infatti il soggetto che promuove e favorisce le
iniziative concertate tra una rete vasta di soggetti di natura sia pubblica che
privata, una sorta di partenariato misto pubblico-privato supportato da politiche
territoriali definite a livello locale dai decisori politici. Il progetto “ABITARE" nasce
come uno degli obiettivi a lungo termine dell'associazione "Giovani Elf", realtà
inserita e operante nel territorio pedemontano della Valle Elvo nel territorio di
Biella, comprendente sei Comuni: Pollone, Sordevolo, Muzzano, Graglia, Netro e
Donato. L'intento dell'associazione è quello di favorire la creazione di luoghi e
momenti che siano di confronto, di collaborazione e co-progettazione tra I giovani
della valle e gli enti locali, fornire i mezzi affinché i giovani possano essere
1
Luca Battaglini e Federica Corrado, Il ritorno alla terra nei territori rurali-montani: diversi aspetti
di un fenomeno in atto, 2014 Firenze University Press.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
21 / 140
protagonisti del loro futuro, partecipi della vita sociale e politica tanto nel loro
paese di residenza quanto in tutta la Valle Elvo.
In questo contesto nasce, durante il convegno sulle politiche abitative
organizzato all'associazione stessa nel mese di aprile 2012, un gruppo di lavoro
con l'obiettivo di combattere il progressive spopolamento del territorio
pedemontano in oggetto. La riflessione di base è che affinché un giovane non
lasci la valle o, in caso di allontanamento (spesso inevitabile) per motivi di studio,
ricerca o lavoro, decida di ritornarci, è fondamentale che abbia la possibilità di
sostenere una vita personale e lavorativa gratificante. Uno dei principali problemi
da risolvere è il "mettere su casa", da qui l'intento di ipotizzare soluzioni che
agevolino l'accesso all'acquisto, costruzione o ristrutturazione alla casa per le
giovani generazioni. Partire dal concetto di "mettere su casa" per risolvere (o
arginare) il problema dello spopolamento delle aree rurali è fondamentale da più
punti di vista. Sicuramente il fatto di possedere un abitazione è fondamentale per
una famiglia che voglia costruirsi un futuro, ma al contempo questo processo
comporta il recupero di abitazioni ora dismesse o lasciate in rovina, giovando
oltremodo all'economia e alla manutenzione del territorio.
La proposta alla base del progetto pilota “ABITARE” è quella di creare un
pacchetto di agevolazioni concertate tra Comuni, Ordini Professionali,
Associazioni Immobiliari, Notai, Banche e tra tutti I soggetti in qualche modo
coinvolti nei processi di costruzione e/o di ristrutturazione delle dimore abitative.
L’inserimento di questo progetto locale nel contesto del progetto europeo
EURUFU ha permesso di approfondire gli aspetti realizzativi dell’intervento
raggiungendo risultati concreti, misurabili e trasferibili.
L’intervento consiste nell’individuare e concertare una serie di misure agevolative
per i giovani che hanno intenzione di insediarsi per un certo numero di anni sul
territorio rurale. I comuni, gli ordini professionali, gli Istituti bancari possono
individuare una serie di vantaggi per i giovani che vogliono acquistare e/o
ristrutturare casa: agevolazioni sugli oneri di costruzione, e sugli oneri di
urbanizzazione, concessione gratuita dell’occupazione del suolo pubblico, tariffe
agevolate da parte degli ordini professionali (architetti, ingegneri, geometri,
periti), agevolazioni sulla compravendita delle abitazioni da parte dei notai e delle
agenzie immobiliari. In cambio i giovani si impegnano a mantenere la residenza
nel comune e aderiscono ad una sorta di Patto Etico Sociale.
Tale patto prevede che si dia un significato nuovo all’abitare in un luogo: abitare
diventa essere partecipi alla vita del luogo in cui si vive, offrendo il proprio
contributo alla comunità e costruendo solidi legami sociali dai quali partire per
rivitalizzare un territorio a rischio di spopolamento.
I Comuni di Sordevolo, Pollone, Graglia, Muzzano, Netro e Donato si sono
accordati per definire alcuni sgravi fiscali, in cambio della residenza per un certo
numero di anni; gli ordini professionali hanno stabilito uno sconto del 8-15% sulle
loro tariffe, i Notai del 30-40% sulle loro parcelle e le Agenzie Immobiliari del 50%
sulle loro commissioni.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
22 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
23 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
24 / 140
Proposta di partecipazione estetica collettiva rivolta ai giovani dei
territori rurali.
Nell’ambito del progetto EURUFU l’Agenzia di sviluppo LAMORO ha affrontato il
tema di come le nuove generazioni possano lasciare traccia sull’estetica di un
luogo, incidendo sulla cultura e sull’immagine dei territori e aumentando quindi il
senso di appartenenza ad una comunità.
Rafforzare il senso di appartenenza delle nuove generazioni alle comunità rurali
diventa uno strumento per rivitalizzare i territori e creare nuove occasioni di
sviluppo.
Il sentirsi partecipi di una comunità nella quale riconoscersi sia come singolo
cittadino che come collettività comunale attraverso un contributo diretto alla
formazione dell’estetica di un luogo, ove abitare torna ad avere il significato di
“prendersi cura di un luogo” e gli aspetti della vita democratica hanno una
dimensione che consente a tutti di avvertirli come direttamente partecipabili,
superando il più comune senso di sola “delega” che è in chi vive una grande
città, rappresentano elementi che meritano una ritrovata attenzione. In questo
quadro, le piccolo difficoltà pratiche che si coniugano alla vita nei piccoli comuni,
diventano particolarità distinctive che contribuiscono a costituire il senso di
appartenenza ad un luogo2.
Tra tutti gli aspetti considerati, il costruire per abitare suggerisce almeno due temi
di rilevante interesse: il contributo delle nuove generazioni alla evoluzione
estetica dei luoghi attraverso l’espressione di singole volontà di riconoscimento, e
la percezione dei temi comuni ai quali affidare la rappresentatività della
collettività e nei quali riconoscersi come comunità. Questi temi esprimono
valenze comuni a tutta l’Europa, radicata nella civiltà dei Comuni in un modello di
vita democratica partecipata. Per quanto attiene al tema della partecipazione
diretta all’evoluzione dell’estetica dei luoghi dell’abitare, è possibile affermare che
tale possibilità sia stata sostanzialmente negata alle nuove generazioni. Vuoi per
ragioni economico congiunturali ma anche culturali, le opportunità di
espressione, per le nuove generazioni, sono state e sono tutt’ora estremamente
limitate. La convinzione che la qualità dell’abitare un luogo sia sostanzialmente
legata a soluzioni puramente tecniche, quali l’efficacia della mobilità, la copertura
degli standard, la definizione ed il rispetto della vincolistica ambientale, ha
prodotto luoghi dell’abitare nei quali per chiunque li visiti, è spontaneo esprimere
un giudizio condiviso di estraneità emotiva a questi
luoghi ancorché
perfettamente funzionali. Con la medesima spontaneità si è portati ad esprimersi
in modo totalmente opposto se si visita un centro storico o comunque una
borgata di antica formazione. Questo senso di rassicurazione e riconoscimento
delle architetture e dei temi collettivi sette-ottocenteschi, può essere ricercato
dalle nuove generazioni attraverso una propria differente declinazione estetica,
quale contributo generazionale alla stratigrafia della città e dei luoghi dell’abitare
in generale. In questo senso proporre una soluzione particolare, comunque
valida, è certamente meno significativo che proporre, in modo forte, un confronto
o anche solo una riflessione su questi temi di carattere generale.
2
Ing. Giorgio Della Barile, Il cambiamento demografico e le azioni innovative per contrastare la
dispersione abitativa, Progetto EURUFU, Programma Europa Centrale 2007-2013.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
25 / 140
Da qui l’idea di coinvolgere queste generazioni di giovani in una sorta di proposta
di partecipazione estetica collettiva, volutamente provocatoria, che incurante dei
vincoli e delle necessità tecnicistiche, dia spazio totale unicamente alle single
volontà estetiche di ciascuno, offrendo a tutti la successiva opportunità di
esprimere un giudizio sulla valenza del loro insieme. Nello stesso modo, è
interessante portare l’attenzione sulla valenza urbanistica dei temi collettivi
(palazzi monumentali, piazze e strade tematizzate, monumenti, fontane, giardini
…) nei quali riconoscersi come comunità, proponendo anche per questo ulteriore
aspetto, una provocazione compositiva volta alle nuove generazioni che,
attraverso forme d’arte che si manifestino virtualmente in luoghi pubblici proposti,
con le tecniche più disparate, (spray, sticker art, stencil, tatoo wall, graffiti)
consenta di poter esprimere un successivo giudizio in merito alla possibilità di
interpretare tali volontà quale differenti odierne declinazioni dei modelli che la
nostra cultura ha radicato.
In entrambi i casi, scopo principale della proposta è portare l’attenzione su questi
temi che possono forse contribuire alla formazione di una nuova idea dell’abitare
che vede nei piccolo comuni, nelle borgate come in tutte le ruralità in genere, un
luogo privilegiato, se si apprezza quanta importanza abbiano questi bisogni di
rappresentatività e riconoscimento del singolo nella propria casa quale segno
tangibile di appartenenza ad una comunità e della collettività nei propri temi
comuni, per soddisfare il proprio senso di diritto e di libertà. Il confronto
compositivo è elemento efficace per portare ad una compiuta elaborazione dei
temi proposti, come indispensabile è la successiva azione critica, (che forse
inconsciamente compiamo oggi giorno quando visitiamo un “luogo dell’abitare”),
alla quale può essere significativo dare una nuova consapevolezza. I giovani
artisti vengono coinvolti in una duplice performance: la personalizzazione
dell’archetipo di facciata di una dimora residenziale e la proposta di un’opera
artistica pubblica quale tema comune nel quale riconoscersi come collettività.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
26 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
27 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
28 / 140
L’HOUSING SOCIALE come strumento per rivitalizzare i
territori rurali
Per Housing Sociale, si intende l’insieme delle iniziative e degli interventi volti ad
offrire alloggi e servizi finalizzati a contribuire e risolvere il problema abitativo,
con particolare, ma non esclusivo, riguardo alle situazioni di svantaggio
economico e/o sociale. Tale fenomeno si è sviluppato per porre rimedio alla
nuova esplosione della questione abitativa registrata in Italia e venutasi a creare
a causa di un allargamento delle categorie sociali “deboli” appartenenti al ceto
medio, dovuto alla congiuntura economica su base mondiale e al minimale livello
di crescita del Paese. Rispetto al passato, infatti, l’emergenza abitativa ha
investito una fascia più ampia della popolazione, facendo emergere il problema
di approntare strumenti efficaci che, attraverso la compartecipazione tra pubblico
e privato, consentano il reperimento di risorse economiche da destinare ad
interventi di edilizia residenziali e garantiscano il controllo del fenomeno.
L’Agenzia di sviluppo LAMORO ha lavorato sulla concertazione di interventi di
Housing Sociale autofinanziato, che possano essere sviluppati autonomamente,
senza ricorso a fondi o contribute pubblici. Per raggiungere questo obiettivo, la
strategia di intervento si fonda su alcuni punti fermi.
L’intervento di Housing Sociale deve inserirsi in un contesto variegato, che
preveda anche, edilizia libera, negozi e servizi. Questo accorgimento permette di
non isolare i futuri alloggi, evitando rischi di emarginazione. Il successo
dell’operazione dipende da un’attenta analisi preliminare sia del fabbisogno
sociale, sia del libero mercato immobiliare. L’analisi dell’appetibilità dell’area
riveste un ruolo determinante, in funzione della vendita razionata delle unità sia
prima che dopo il periodo di locazione vincolata.
Gli alloggi in Housing Sociale saranno gestiti per molti anni, durante i quali
dovranno essere contraddistinti da:
• caratteristiche costruttive che non si svalutino nel tempo (il terminal value degli
immobili è legato alla qualità delle soluzioni tecniche adottate)
• oneri manutentivi minimi (altrimenti diventa difficile recuperare gli investimenti
effettuati)
• costi gestionali bassissimi (sarebbe inutile offrire canoni contenuti, se poi
l’utenza deve sobbarcarsi spese elevate!)
• sistema di controllo della qualità del progetto e dei lavori, finalizzato alla verifica
della congruità del progetto e del costruito alle normative vigenti, alle specifiche
della committenza ed alla buona regola dell’arte, nonché al rilascio di una
garanzia sulla qualità dell’immobile che copra per un periodo significativo – i
primi 10 anni- ogni possibile difetto costruttivo: in questo modo si può prevenire
ogni costo di manutenzione straordinaria imprevisto
• sistema di monitoraggio sul corretto sviluppo dell’iniziativa, il rispetto delle
tempistiche e dei valori preventivati
• alti livelli di efficienza energetica al fine non solo di contenere i costi di
riscaldamento, ma anche di prevenire l’obsolescenza tecnologica degli alloggi
quando si esaurirà il periodo di locazione obbligatoria. Un’elevata qualità edilizia
non comporta maggiori costi di costruzione. L’adozione di procedure predefinite e
un controllo tecnico indirizzato a prevenire i problemi permettono di ottimizzare i
processi realizzativi. L’efficienza energetica viene raggiunta tramite un sistema di
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
29 / 140
progettazione integrata che consente miglioramenti graduali connessi a una
correlata misurazione del rapporto costi/benefici, nell’ottica di minimizzarne
l’incidenza economica.
Un altro fattore fondamentale per attirare i piccoli investitori consiste
nell’impostazione preliminare di una metodologia gestionale programmata, che lo
sollevi dal dover intervenire per ogni eventuale problematica nel periodo di
locazione, ma che possa monitorare a distanza grazie all’ausilio di specifici e
semplici strumenti informatici. Allo scopo è utile il coordinamento con le agenzie
sociali per la locazione, laddove esistono, e/o con strutture di utenza organizzata
che svolgono un ruolo di interfaccia con gli inquilini. A completamento di questo
programma si prevede il rilascio di garanzie specifiche per prevenire effetti di
eventuali sfittanze o morosità.
Sia nella fase costruttiva, sia durante la locazione vincolata assume importanza il
flusso informativo. Questo monitoraggio continuativo consente di verificare in
tempo reale l’andamento e la regolarità dei lavori, l’evoluzione dei flussi finanziari
e, in seguito, la gestione dei singoli appartamenti (utente e suoi requisiti, canone
e durata contrattuale, costi gestionali, manutenzioni, eventuali morosità): in
questo modo, i Comuni, ma anche tutti gli altri attori coinvolti come gli investitori
privati, possono avere sempre sotto controllo lo svolgimento del processo e il
rispetto delle finalità per cui l’intervento è stato concepito.
Il modello qui proposto è realizzabile in forma autonoma (autosostenibilità del
progetto), ma può anche integrarsi all’interno di un’iniziativa più ampia, che
preveda il coinvolgimento di un Fondo.
Da questo punto di vista, anzi, l’inserimento di una quota dell’intervento a vendita
frazionata anticipata (anziché al termine della locazione obbligatoria) consente
un’accelerazione dei flussi finanziari in entrata, quindi un miglioramento della
redditività complessiva dell’operazione.
Il progetto propone lo sviluppo di partenariati misti pubblici-privati con i portatori
di interessi del territorio piemontese (enti locali, progettisti, imprese costruttrici).
Una volta individuati i soggetti interessati viene realizzata una prefattibilità in
collaborazione con i progettisti e le imprese interessate al fine di dimensionare il
progetto. Si verificherà la forma più idonea di finanziamento da conferimento
dell’operazione ad un fondo etico, all’edilizia convenzionata o operazioni in
completo autofinanziamento.
Un’attenzione particolare sarà rivolta ai cambiamenti sociali che coinvolgono il
nucleo famigliare. È tramontato definitivamente il modello della famiglia allargata,
con la compresenza di più generazioni (nonni, figli, nipoti), e prende piede
sempre più la famiglia mono-nucleare, frutto soprattutto del progressivo
invecchiamento della popolazione. Si affacciano nuove forme di famiglia che
rubano terreno alla tradizionale coppia con figli: single non vedovi, monogenitori
non vedovi, libere unioni e famiglie ricostituite. Tali cambiamenti sociali hanno un
effetto diretto sulle modalità tradizionali con le quali sono state concepite le
abitazioni: l’innovazione deve riguardare anche il modo di pensare le abitazioni di
fronte ad esigenze differenti e ad una diversa fruizione degli spazi abitativi.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
30 / 140
Lo sviluppo della telemedicina per supportare l’inclusione sociale
nelle aree rurali
Il progetto si propone di aumentare l’inclusione sociale nelle aree rurali,
attraverso l’attuazione di misure di supporto per le persone che necessitano di
assistenza medica. Questa tipologia di azione è stata sviluppata grazie allo
scambio di esperienze, avvenuto nell’ambito del progetto EURUFU, in particolar
modo con i partner tedeschi. Al centro del progetto vi è lo sviluppo della
telemedicina e dei servizi di teleassistenza per eliminare le distanze e le barriere
che contraddistinguono le comunità rurali.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
31 / 140
La telemedicina é “l'erogazione di servizi sanitari, quando la distanza é un fattore
critico, per cui é necessario usare, da parte degli operatori, le tecnologie
dell'informazione e delle telecomunicazioni al fine di scambiare informazioni utili
alla diagnosi, al trattamento ed alla prevenzione delle malattie e per garantire
un'informazione continua agli erogatori di prestazioni sanitarie e supportare la
ricerca e la valutazione della cura"43. La Telemedicina é intesa quindi come
un’applicazione delle tecnologie informatiche e delle telecomunicazioni alla
scienza medica.
Rappresenta una particolare modalità di erogazione dell’assistenza sanitaria,
attraverso la quale si rendono disponibili le risorse mediche, sia di base che
specialistiche, a pazienti che non possono accedere direttamente ai servizi
sanitari per difficoltà di varia natura. I servizi di telemedicine possono
rappresentare una parte integrante del ridisegno strutturale ed organizzativo
della rete di welfare e contribuire a migliorare la qualità dell’assistenza sanitaria
consentendo la fruibilità di cure, servizi di diagnosi e consulenza medica a
distanza.
Con particolare riferimento all’invecchiamento della popolazione la telemedicina
può essere considerata un ottimo strumento di prevenzione e di cura.
L’introduzione di servizi di telemedicine consentirà agli anziani residenti nei
territori rurali di essere costantemente monitorati , grazie all’uso di strumenti
capaci di inviare i parametri vitali agli ospedali più vicini. Questi sistemi di
monitoraggio a distanza potrebbero trovare un’ulteriore applicazione anche nei
casi di malattie croniche. La telemedicina fornirà inoltre un collegamento tra gli
ospedali delle aree rurali e gli ospedali specializzati, nei casi ad esempio di
emergenze legati a casi particolarmente difficili o per organizzare moduli di
formazione a distanza per i dottori e il personale infermieristico. I pazienti che
risiedono nelle aree rurali (in particolare gli anziani), potranno essere curati
direttamente nelle loro case e continuare a condurre la loro vita ordinaria. Inoltre
l’impiego di sistemi di telecomunicazione avanzati renderebbe possibile un
risparmio sui costi di erogazione dei servizi sanitari.
3
Definizione dell’Organizzazione Mondiale della Sanità (OMS), 1997
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
32 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
33 / 140
Regional Action Plan Usti Region
ÚVOD
Implementační část představuje popis přístupů a postupů, které umožní úspěšně
zrealizovat priority a opatření, které jsou definované v návrhové části.
Implementační část zahrnuje především návrh projektového cyklu daného 12letým akčním plánem, tedy seznamem významných projektových záměrů
určených k realizaci v letech 2014-15 (s následnou každoroční aktualizací), a
cyklu plánovacího, tedy návrhu realizace a monitoringu PRÚK a také vymezení
vzájemné pozice PRÚK a dalších koncepčních dokumentů Ústeckého kraje.
Akční plán zahrnuje projektové záměry celokrajského významu, které jsou
klasifikovány podle několika hledisek. Předpokládá se průběžná aktualizace
akčního plánu v cca 0,5-1letých intervalech. Akční plán může být doplněn o
případné nové projektové záměry a mohou z něj být naopak vyřazeny záměry,
které jsou buď splněné, nebo bude rozhodnuto od jejich přípravy a realizace
upustit.
Jednotlivé projektové záměry přispívají k naplnění některého z opatření návrhové
části (části B) PRÚK. Návrhová část tedy tvoří ve střednědobém horizontu v
zásadě neměnný „skelet“ PRÚK, který je podkladem pro tvorbu a aktualizaci
akčního plánu. Ten je naopak třeba chápat spíše jako průběžně aktualizovaný
nástroj, jak PRÚK a jeho priority a opatření reálně naplnit.
Návrh realizace plánovacího cyklu zahrnuje popis základního procesního
schématu realizace, včetně rozdělení kompetencí mezi jednotlivé subjekty,
zapojení veřejnosti, návrhu soustavy monitorovacích indikátorů a v obecné rovině
také identifikace možných finančních zdrojů pro realizaci strategie.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
34 / 140
PROJEKTOVÝ CYKLUS A AKČNÍ PLÁN
AKČNÍ PLÁN
Akční plán bezprostředně navazuje na návrhovou část a tvoří nástroj jejího
plnění v krátkodobém horizontu. Součástí akčního plánu jsou ty strategické
projektové záměry s celokrajským dopadem, které mají nejvyšší časovou prioritu
realizace. Projektovými záměry se rozumí investiční nebo neinvestiční projektové
záměry či systémové změny ve veřejné správě, které mají zásadní význam s
dopadem na velkou část území, obyvatel či subjektů v Ústeckém kraji. Výčet
záměrů v akčním plánu je indikativní a během implementace PRÚK se
předpokládá průběžná aktualizace seznamu dle průběžného generování nových
záměrů a jejich plnění, případně zamítnutí. Seznam záměrů tedy není konečný
ani závazný, na rozdíl od strategické části PRÚK, která tvoří základní rámec k
formulaci dalších jednotlivých stávajících i v budoucnu identifikovaných záměrů.
Akční plán obsahuje podrobnější informace o jednotlivých záměrech a je
zpracován jako „databáze projektů“. Struktura informací o jednotlivých záměrech
má tuto podobu:
· číslo záměru vyjadřující také příslušnost k opatření;
· název projektového záměru;
· období realizace (zahrnuty jsou ty záměry, u nichž se předpokládá alespoň
zahájení realizacev letech 2014-15);
· přibližné náklady na přípravu a realizaci záměru
· předpokládané finanční zdroje (krajské, obecní, státní, evropské, ostatní);
· nositel záměru (tj. garant záměru zajišťující přípravu a realizaci záměru);
· další zapojené subjekty.
Vlastní databáze projektů jako „proměnlivý“ (tedy průběžně aktualizovaný) výstup
je zpracována mimo samotný dokument PRÚK. Akční plán je bezprostředně
vázán na přípravu rozpočtu Ústeckého kraje a na jeho jednoletý cyklus.
Každoročně v období březen – červen je zpracováván rozpočtový výhled jako
rámec pro jednotlivé odbory KÚ Ústeckého kraje. V návaznosti na to bude v
období červen – září jednotlivými odbory zpracován návrh záměrů pro další verzi
akčního plánu (tj. verzi pro příští 1-2 roky) a jejich přesnější specifikace. Akční
plán bude dodán v tabulkové podobě ekonomickému odboru KÚ Ústeckého kraje
jako závazný, nezbytný podklad pro sestavení rozpočtu na další rok.
PROJEKTOVÝ CYKLUS – DOPORUČENÍ PRO REALIZACI PROJEKTOVÝCH
ZÁMĚRŮ
Zatímco obecnější dokument PRÚK definuje budoucí rozvoj kraje především na
úrovni vize, priorit a opatření, tedy jeden plánovací cyklus rozvoje ÚK příprava,
realizace akčního plánu bude řešena v rámci cyklu projektového. Předpokladem
pro úspěšnou realizaci jednotlivých projektových záměrů je systém projektového
řízení na krajském úřadě. Systém definuje proces identifikace, hodnocení a
schvalování projektů pro podporu v rámci i PRÚK a vymezuje kompetence a
úkoly příslušných orgánů kraje. Následující text představuje procesní doporučení
pro realizaci akčního plánu i celého PRÚK.
Návrh systému projektového řízení vychází z následujících principů:
· Cyklický charakter projektového řízení: Implementace projektů předpokládá
cyklický charakter předkládání a schvalování projektů pro podporu ze strany
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
35 / 140
kraje. V souladu s délkou rozpočtového cyklu je základní cyklus schvalování
projektů 1 rok.
· Jednoduchost procedur a transparentnost systému: Systém projektového řízení
musí být jednoduchý a transparentní pro všechny dotčené subjekty – volené i
výkonné orgány kraje i další subjekty. Cílem je vytvoření efektivního systému,
který nebude vytvářet vysoké nároky na zdroje kraje (finanční, personální,
časové) a zároveň bude garantovat transparentní podporu.
· Využití existující organizační struktury: Systém projektového řízení v maximální
možné míře využije existující organizační strukturu Ústeckého kraje a krajského
úřadu.
Implementační cyklus přípravy a realizace jednotlivých projektů je rozdělen do 7
základních kroků:
1. Identifikace projektu
2. Výběr projektu do akčního plánu PRÚK
3. Návrh projektu
4. Posouzení návrhu projektu
5. Technicko-ekonomická příprava projektu (vč. případné žádosti o podporu)
6. Realizace projektu
7. Monitoring a udržitelnost výstupů projektu
Logiku implementačního cyklu ilustruje výše uvedené schéma. Předpokládá se,
že jednotlivé kroky implementačního cyklu budou pro každý projekt schvalovány
nebo zadávány vždy 1x ročně ve vazbě na přípravu rozpočtového výhledu a
rozpočtů Ústeckého kraje. Záležitosti týkající se přípravy a realizace jednotlivých
projektů mohou být realizovány i častěji, a to na jednáních Komise regionálního
rozvoje a cestovního ruchu Rady ÚK. Implementační cyklus lze v souladu s
uvedeným schématem rozdělit na několik dílčích procesů:
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
36 / 140


projektový cyklus,
cyklus práce s akčním plánem.
Projektový cyklus začíná vytvořením ideového záměru projektu některým z
odborů KÚ ÚK. Odbor zpracuje projektový záměr v předem nastavené struktuře
informací. Projektový záměr zkonzultuje (odsouhlasí) s Odborem regionálního
rozvoje KÚ ÚK (soulad s PRÚK) a s příslušným příkazcem z hlediska
disponibilních finančních zdrojů na realizaci projektu (soulad s rozpočtem nebo
rozpočtovým výhledem). Je-li záměr odsouhlasen Odborem regionálního rozvoje
KÚ ÚK, je následně jeho prostřednictvím předložen Komisi regionálního rozvoje
a cestovního ruchu Rady ÚK a s jejím doporučením předložen ke schválení Radě
ÚK. Pokud je projekt schválen, může odbor pokračovat v přípravě a následně
realizaci. Po ukončení realizace by měl být projekt vyhodnocen z hlediska plnění
cílů PRÚK (příslušného opatření).
Akční plán bude zpracovávat Odbor regionálního rozvoje KÚ ÚK z podkladů
předávaných jednotlivými odbory (projekty v realizaci a schválené projektové
záměry). Průběžná aktualizace akčního plánu (vyřazování dokončených nebo
zamítnutých projektů, doplňování nových) se projedná s ekonomickým odborem
a schválí v Komisi regionálního rozvoje a cestovního ruchu Rady ÚK a následně
přímo v Radě ÚK.
Jednotlivé kroky projektového cyklu jsou blíže popsány níže.
DENTIFIKACE PROJEKTU
V prvním kroku je některým z odborů KÚ ÚK vytvořen ideový záměr projektu a je
zpracován jeho popis v jednotné struktuře. Součástí je především identifikace
finanční náročnosti, obsahového zaměření a možného garanta a předkladatele
projektu. Projekty aktuálně obsažené v akčním plánu PRÚK již procesem
identifikace prošly, mohou však být identifikovány záměry další.
VÝBĚR PROJEKTU DO AKČNÍHO PLÁNU
Máli rozvojový projekt/intervence získat podporu a plné nebo částečné
financování ze strany kraje, je nezbytné, aby splňoval tři zásadní kritéria:
1. Musí naplňovat jeden nebo více cílů PRÚK (resp. rovněž nadřazené SUR ÚK)
a přispívat k naplňování jeho vize.
2. Musí být financovatelný, tj. splňovat formální i obsahové podmínky pro využití
zdrojů z rozpočtu kraje nebo jiných zdrojů. Musí být známé prostředky, které
budou využity na projekt nebo alespoň na projektovou dokumentaci. Výhodu mají
projekty, kde existuje možnost spolufinancování z externích zdrojů. Součástí této
etapy je tedy také identifikace možností externího spolufinancování projektu.
3. Musí projít závazným procesem pro přípravu a realizaci rozvojových projektů.
NÁVRH PROJEKTU
Garant projektu (některý z odborů KÚ ÚK) pověřený Komisí regionálního rozvoje
a cestovního ruchu Rady ÚK sestaví tzv. projektový list, který obsahuje
podrobnější informace o projektu a mj. definuje rámcové technické či obsahové
řešení a rozpočet. Součástí návrhu významnějších projektů by mělo být také
uspořádání veřejného projednání, kde bude mít každý účastník možnost vyjádřit
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
37 / 140
se k obsahové stránce projektu, a interní vyhodnocení vlivu záměru na životní
prostředí. Náměty ze strany veřejnosti následně může garant zařadit do návrhu
projektu. Některé projektové záměry již mohou mít podrobnější návrh zpracovaný
z dřívějška – v takovém případě je fáze návrhu u těchto projektů samozřejmě
splněna předem.
POSOUZENÍ NÁVRHU PROJEKTU
Výběr projektů do akčního plánu PRÚK konzultuje Odbor regionálního rozvoje
KÚ ÚK a schvaluje Komise regionálního rozvoje a cestovního ruchu Rady ÚK a
následně Rada ÚK. Na základě připomínek Odboru regionálního rozvoje,
případně Komise regionálního rozvoje a cestovního ruchu Rady ÚK nebo Rady
ÚK může být návrh projektu upraven nebo přepracován. K přípravě projektu
může být přizván externí dodavatel (např. pro zpracování projektové
dokumentace, studie proveditelnosti apod.). Finální verze návrhu projektu je
předložena k posouzení vedení kraje. Výsledkem tohoto hodnocení je schválení
nebo neschválení projektu/intervence.
TECHNICKO-EKONOMICKÁ PŘÍPRAVA PROJEKTU (VČ. PŘÍPADNÉ
ŽÁDOSTI O PODPORU)
Tento krok je relevantní pouze u velkých investičních a neinvestičních projektů
nebo u projektů žádající o podporu z vnějších zdrojů, např. strukturálních fondů
U. Tyto projekty zpravidla vyžadují zpracování relativně rozsáhlé technickoekonomické dokumentace s nezanedbatelnými finančními náklady (studie
proveditelnosti, analýza nákladů a přínosů, posouzení dopadu projektu na životní
prostředí atp.). Podpora projektů, které předpokládají čerpání prostředků z
vnějších fondů, je v další fázi podmíněna schválením projektu ze strany řídících
struktur příslušného operačního programu.
Technicko-ekonomická příprava projektu je úkolem garanta, tedy věcně
příslušného odboru KÚ ÚK.
REALIZACE PROJEKTU
Schválené projekty jsou realizovány v souladu s projektovou dokumentací. Za
realizaci odpovídá jmenovaný garant projektu. Součástí realizace je plnění
informační povinnosti vůči poskytovatelům zdrojů. Výstupem je realizovaný
projekt.
MONITORING A UDRŽITELNOST VÝSTUPŮ PROJEKTU
Garant projektu předkládá Komisi regionálního rozvoje a cestovního ruchu Rady
ÚK zprávy o průběhu realizace projektu, včetně informací o nápravných či
preventivních opatření. V případě spolufinancování projektů z externích zdrojů je
třeba ze strany žadatele rovněž průběžně zpracovávat monitorovací zprávy dle
podmínek příslušného poskytovatele zdrojů. Zásadní je zejména udržitelnost
(tj. dlouhodobost provozování) výstupů projektu. V případě projektů
spolufinancovaných ze SF EU je minimální udržitelnost výstupů projektu
stanovena na 5 let. Je vhodné po stejnou dobu sledovat udržitelnost výsledků
také u ostatních projektů, které nevyužívají spolufinancování ze SF EU.
Současně probíhá monitoring toho, jak dané projekty přispívají k naplnění cílů
PRÚK a jak realizace PRÚK pokročila (které projekty jsou v jaké fázi
projektového cyklu). Výsledky monitoringu slouží jako podklad pro monitoring a
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
38 / 140
aktualizaci PRÚK a identifikaci dalších projektů nebo intervencí, čímž se
dostáváme opět na začátek projektového cyklu.
PLÁNOVACÍ CYKLUS – NÁVRH REALIZACE A MONITORINGU PRÚK
PRÚK 2020 je připraven pro období 7 let, tedy pro období 2014 – 2020. Horizont
roku 2020 byl zvolen z důvodu časového souladu s koncem příštího
programovacího období kohezní politiky EU, které je vymezeno roky 2014–2020
(dalším důvodem zpracování PRÚK bylo zastarávání jeho předchozí verze).
Po schválení dokumentu PRÚK je nezbytné zajistit tyto hlavní procesy jeho
realizace:







rozdělení kompetencí při implementaci dokumentu PRÚK mezi orgány
kraje a krajského úřadu (viz kapitola 3.1),
vyhodnocování a monitoring realizace PRÚK s využitím monitorovacích
indikátorů (viz kapitola 3.2),
návrh oblastí vhodných pro územně či tematicky integrované řešení (viz
kapitola 3.3),
zapojení partnerů a veřejnosti do procesu implementace PRÚK (viz
kapitola 3.4),
finanční zdroje a průběžné hledání vhodných finančních zdrojů pro
realizaci jednotlivých opatření a projektů vč. postupně upřesňované
podoby kohezní politiky EU pro období 2014-2020 (viz kapitola 3.5),
aktualizace PRÚK 2020 a příprava nového PRÚK (viz kapitola 3.6),
vazba PRÚK na další strategické dokumenty kraje (viz kapitola 3.7).
ROZDĚLENÍ KOMPETENCÍ
Strategická část PRÚK byla připravena s ohledem na kompetence a možnosti
kraje, které jsou často výrazně menší (omezenější) než skutečné potřeby kraje. Z
tohoto důvodu zahrnuje PRÚK různé typy intervencí (přímé a nepřímé), jejichž
realizace vyžaduje odlišný přístup. Realizace tak komplexního dokumentu, jakým
je PRÚK, předpokládá součinnost a praktické naplnění principu partnerství mezi
jednotlivými subjekty působícími v Ústeckém kraji. V zásadě platí, že za realizaci
PRÚK odpovídají následující subjekty:




orgány Ústeckého kraje jako politického subjektu rozhodujícího o
aktivitách a intervencích kraje a schvalující jednotlivé aktivity a intervence,
řídicí skupina PRÚK (optimálně Komise pro regionální rozvoj a cestovní
ruch Rady ÚK, variantně stávající řídicí skupina pro přípravu PRÚK),
Odbor regionálního rozvoje KÚ Ústeckého kraje jako subjekt realizující
administraci PRÚK a případně i část intervencí navržených a/nebo
schválených vedením kraje,
participující subjekty (odlišné pro každé opatření) a garanti jednotlivých
strategických projektových záměrů (vč. jiných odborů KÚ Ústeckého
kraje).
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
39 / 140
Komise regionálního rozvoje a cestovního ruchu Rady ÚK (variantně řídicí
skupina) představuje hlavní operativní úroveň realizace PRÚK. Vůči orgánům
kraje má doporučující hlas. Úkolem řídicí skupiny (Komise RR a CR Rady ÚK) je
průběžný monitoring plnění PRÚK, zadávání úkolů (resp. doporučení) a kontrola
jejich plnění. Z těchto důvodů by v řídicí skupině měl být zástupce vedení kraje
(příslušný radní) a zástupci Odboru regionálního rozvoje a dalších odborů ÚK,
doplnění o vybrané osoby z řad místní správy, podnikatelského a neziskového
sektoru apod. Řídicí skupina (Komise RR a CR Rady ÚK) se bude ve věcech
PRÚK scházet 3-4x ročně a náplní její činnosti bude (ve formě doporučení):



kontrola plnění realizace PRÚK (vč. plnění indikátorů),
aktualizace akčního plánu (vyřazení splněných nebo zamítnutých projektů
a doplnění nových),
komunikace s odbory KÚ ÚK, nositeli projektových záměrů atd.
Odbor regionálního rozvoje KÚ Ústeckého kraje je subjektem zajišťujícím v první
řadě administraci PRÚK. Úkolem Odboru je především řízení procesu realizace
PRÚK na úrovni celé strategie a průběžný monitoring plnění PRÚK, a dále pak
monitoring možností financování projektů z externích zdrojů, zejména ze
strukturálních fondů EU. Na základě námětů a rozhodnutí vedení kraje může
Odbor regionálního rozvoje též realizovat přípravu a realizaci některých projektů
a akcí, stejně jako další odbory Ústeckého kraje či participující subjekty.
Přípravou projektů se rozumí jejich rozpracování po odborné stránce (technické
náležitosti, rozpočet apod.). Participující subjekty a garanti jednotlivých
strategických projektových záměrů odpovídají na základě pověření ze strany
kraje za realizaci vybraných projektů a akcí.
HODNOCENÍ A MONITORING PRÚK
Monitoring PRÚK představuje nezbytný nástroj pro ověření, zda a jak jsou cíle
stanovené v PRÚK plněny. Jako základ monitoringu plnění cílů PRÚK byla
zvolena indikátorová metoda, která pomocí předem zvolených ukazatelů hodnotí
změnu dosaženou v průběhu implementace PRÚK, a tedy i úspěšnost
dokumentu. Tato metoda je v současné době standardně využívána v
koncepčních dokumentech na krajské i národní úrovni a také v implementačních
dokumentech (např. v operačních programech pro implementaci kohezní politiky
EU). Níže uvedený popis monitoringu zahrnuje zdůvodnění volby úrovně
jednotlivých monitorovacích ukazatelů, zdroj dat, frekvenci a způsob měření a
následně rovněž tabulkový přehled navržené sady ukazatelů.
ÚROVNĚ UKAZATELŮ
Soustava cílů PRÚK je v této kapitole doplněna souborem ukazatelů na třech
úrovních. První z nich je úroveň aktivit, která je dostatečně konkrétní pro
formulaci ukazatelů výstupu poskytujících poměrně věrohodnou informaci o jejich
plnění. Úroveň výsledku odpovídá úrovni opatření (resp. plnění jejich cílů), je
obecnější a zajišťuje, aby se soustava ukazatelů neskládala jen z konkrétních
ukazatelů výstupu. Třetí monitorovanou úrovní je úroveň cílů jednotlivých priorit,
resp. celého PRÚK. Na této úrovni mohou být monitorovány obecnější a
komplexnější dopady PRÚK. Logiku vazby indikátorů na návrhovou část a cíle
PRÚK ilustrují tabulka i schéma uvedené níže.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
40 / 140
Jednotlivé úrovně ukazatelů je možné definovat takto:

Ukazatel výstupu = ukazatel bezprostředního a okamžitého účinku přímo
souvisejícího s realizací jednoho nebo několika málo projektů. Zpravidla
je charakterizován absolutním vyjádřením počtu fyzických nebo
peněžních jednotek (počet zapojených osob či organizací, délka
zrekonstruovaných silnic, plocha zrevitalizovaného území, objem
investovaných prostředků apod.), přičemž výchozí hodnotou indikátoru
může být i nula. V dokumentu PRÚK jsou indikátory výstupu uvedeny
pouze v návrhové části PRÚK, a to v podobě doporučeného „zásobníku
indikátorů“, z nichž je možné vybrat ty, které budou aktuální vzhledem k
zaměření realizovaných projektů a intervencí.

Ukazatel výsledku = ukazatel zprostředkovaného účinku či změny
vyvolané realizací větší kupiny projektů nebo jednoho či několika málo
opatření. K tomuto účinku či změně dochází s určitým časovým posunem.
Zpravidla je charakterizován absolutním či relativním počtem, příp.
indexem (tj. podílem dvou různých veličin) s nenulovou výchozí hodnotou.
Poskytuje informaci např. o chování, kapacitě nebo výkonnosti
beneficientů. Ukazatele výsledku jsou uvedeny jednak u jednotlivých
opatření návrhové části, a jednak v dalším textu části implementační, a to
včetně zdrojů dat, z nichž je možné tyto hodnoty zjišťovat.

Ukazatel dopadu = ukazatel obecného účinku či změny vyvolané realizací
skupiny většího počtu opatření, příp. celé strategie. Účinek či změna
nastupuje obvykle v delší časové prodlevě od vlastní realizace opatření,
přičemž charakteristické je, že se uplatňuje také vliv jiných (vnějších)
faktorů. Zpravidla je charakterizován relativním počtem nebo indexem s
nenulovou výchozí hodnotou. Poskytuje informaci o širší změně v
regionu. Ukazatele dopadu jsou uvedeny jednak v návrhové části, a
jednak v dalším textu části implementační, a to včetně výchozích hodnot
a zdrojů dat, z nichž je možné tyto hodnoty zjišťovat.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
41 / 140
ZDROJE DAT, ZPŮSOB MĚŘENÍ A PRÁCE S UKAZATELI
Ve vztahu k nutnosti zajištění dat pro monitoring realizace PRÚK je třeba
setrvávat na průběžném zajišťování informací prostřednictvím dostupných
statistických dat i s využitím odborných studií, analýz a průzkumů. Již v současné
době má kraj zkušenost se zpracováváním takových studií, které svým
obsahovým zaměřením, použitou metodikou apod. vytvářejí kvalitní informační
základnu pro rozhodování o zaměření krajské politiky (např. sektorové strategie)
a poskytují informace pro monitoring prostřednictvím ukazatelů. Současně je
vhodné zvážit zavedení pravidelných průzkumů mezi obyvateli, případně i mezi
dalšími subjekty v Ústeckém kraji, které by umožňovaly monitorovat realizaci
PRÚK především na úrovni dopadů, případně výsledků. Během implementačního
období PRÚK by měly proběhnout alespoň 2 průzkumy, a to v roce 2014 (tedy na
počátku období) a v letech 2019-20 (tedy na konci období s možností využít
výsledky průzkumu při přípravě příští verze PRÚK).
Metodami použitými při realizaci průzkumů mohou být řízené rozhovory, ankety,
reprezentativní kvantitativní šetření spokojenosti či veřejného mínění apod.
Průzkumy mohou přinést jiný, subjektivnější pohled na situaci Ústeckého kraje a
plnění PRÚK. Současně mohou tyto průzkumy zkoumat i širší problematiku pro
jiné účely než pro monitoring PRÚK. Na druhé straně musí být soustava
ukazatelů srozumitelná a jednoduchá a nesmí vytvářet nadměrné požadavky v
podobě nákladného a obtížného zajišťování dat.
Nezbytné je zajistit pomocí výše uvedených existujících zdrojů dat poskytujících
informace pravidelně (každoročně publikované statistické zdroje, analýzy, studie,
průzkumy) potřebná data ve vazbě na konkrétní indikátory. I v případě masivního
nasazení všech těchto zdrojů dat je zjevné, že navrženými ukazateli nelze měřit
vše. V takovém případě by sada ukazatelů musela být mnohem rozsáhlejší, což
by kladlo neúměrně velké nároky na jejich měření. Na hodnotu jednotlivých
ukazatelů (zvláště ukazatelů dopadu) mají navíc vliv také vnější faktory, které
nejsou ze strany Ústeckého kraje ani PRÚK ovlivnitelné. Vývoj hodnot
jednotlivých ukazatelů má sloužit jako základní hodnocení vývoje kraje vč.
realizace PRÚK. Slouží též jako podklad pro případnou korekci, resp. aktualizaci
dokumentu PRÚK (viz kapitola 3.6). Vhodnou metodou pro srovnání vývoje
sociálně-ekonomické úrovně kraje je též porovnání hodnot vybraných ukazatelů s
hodnotami za jiné kraje ČR. Je však zřejmé, že vývoj hodnot jednotlivých
ukazatelů není možné považovat za přímý „pokyn“ ke změně strategie, ale spíše
za jeden z podkladů pro rozhodování o případných změnách.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
42 / 140
Výše uvedená tabulka naznačuje základní doporučené parametry měření
ukazatelů. Na nejobecnější úrovni dopadu je vhodné monitorovat ukazatele
každých 4-6 let v rámci monitoringu PRÚK. Důvodem je jednak dlouhodobost,
resp. opožděnost dopadů po realizaci jednotlivých projektů, ale take nezbytnost
zajistit část dat pomocí vlastních průzkumů (viz výše). Tyto průzkumy je vhodné
realizovat např. na začátku a na konci implementačního období.
Úrovni výsledku přísluší plnění cílů jednotlivých opatření. Výsledky je vhodné
měřit každé 2 roky, a to především na základě dostupných statistických dat.
Měření lze vzhledem k dostupnosti dat provádět I každoročně, je-li to možné z
hlediska administrativní náročnosti. Nejkonkrétnější úroveň výstupu se týká
aktivit, resp. projektů, Navržená frekvence měření 1 rok vychází z předpokladu,
že každý rok dojde k dokončení několika projektů, které bude mít přímý vliv na
část ukazatelů výstupu.
Ukazatele přirozeně měří s určitým zpožděním vyplývajícím z doby zpracování a
publikace dat. Zpoždění zpravidla dosahuje 1-2 let. Výpočty aktuálních hodnot
indikátorů je vhodné provádět vždy na počátku roku. Menší část dat je k dispozici
již za rok předchozí, zatímco většina dat je o další rok starší. Pouze minimum dat
potřebných pro konstrukci ukazatelů je publikováno s větším zpožděním,
případně postihuje delší časové období než 1 rok. Mezi ukazatele je zařazen
jediný (vzdělanostní skladba obyvatel), který lze zjišťovat pouze v rámci SLDB
konaného jednou za 10 let. Tento interval není z hlediska plánovacího cyklu
PRÚK kompatibilní s intervalem ostatních ukazatelů, ale z důvodu jeho
důležitosti a nemožnosti nahrazení jiným ukazatelem byl do sady indikátorů
zařazen. Lze doporučit sledovat další vybrané ukazatele dostupné ze SLDB
(např. vybavenost domovního a bytového fondu) a jejich vývoj v horizontu 2001–
2011 a po skončení implementačního období PRÚK s mírným časovým
odstupem i vývoj mezi roky 2011 a 2021. Ukazatel výsledků dovedností žáků
základních škol (PISA) pak lze sledovat v 3letém intervalu, přičemž každé 3 roky
se „obnovuje“ jiná ze 3 složek celkového indexu (matematické, přírodovědné a
čtenářské dovednosti (celý ukazatel se tedy „obnoví“ vždy po 9 letech).
Přehled jednotlivých ukazatelů na úrovních výsledku a dopadu uvádějí
následující tabulky. Jedná se o indikativní návrh ukazatelů mající doporučující
charakter.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
43 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
44 / 140
Následující tabulka je návrhem formuláře pro sledování jednotlivých ukazatelů
výsledku a dopadu (obě úrovně jsou barevně odlišeny). Obsahuje vyplněné
sloupce s názvy indikátorů, jejich výchozích hodnot a příslušných opatření a
prázdné sloupce pro vyplňování vývoje hodnot v předem stanoveném intervalu
dvou let (ukazatele výsledku), resp. čtyř let (ukazatele dopadu).
OBLASTI VHODNÉ PRO
INTEGROVANÝCH ŘEŠENÍ
REALIZACI
ÚZEMNĚ
ČI
TEMATICKY
Vybrané tematické oblasti mají v rámci implementace PRÚK zvláštní pozici z
toho důvodu, že jsou mezioborové a vyžadují integrované řešení pomocí
různorodých investičních, neinvestičních a organizačních aktivit. Tématy
vhodnými pro realizaci v rámci územně či tematicky integrovaných řešení
(integrovaných projektů, integrovaných plánů apod.) jsou zejména:

konkurenceschopnost kraje ve vazbě na výzkum, vývoj a generování
inovací (zahrnuje též témata ekonomické výkonnosti a vysokého školství
s vazbou na další stupně vzdělávání),
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
45 / 140




řešení problematiky sociálně vyloučených lokalit (zahrnuje jak témata
investiční revitalizace těchto lokalit, tak i práce s jejich obyvateli
prostřednictvím vzdělávání a volnočasové činnosti dětí a mládeže a
poskytování sociálních a poradenských služeb),
řešení problematiky vyloučení sociálně, etnicky či jinak definovaných
skupin obyvatel (zahrnuje neinvestiční aktivity v oblasti vzdělávání a
volnočasové činnosti dětí a mládeže a poskytování sociálních a
poradenských služeb),
revitalizace brownfieldů a jiných zanedbaných areálů (zahrnuje témata
rozvoje podnikání, resp. podnikatelských areálů, občanské vybavenosti,
bydlení a dalších možných způsobů využití revitalizovaných ploch, a dále
téma ochrany a zlepšení kvality vody, půdy a dalších složek životního
prostředí), rekultivace a revitalizace území postižených povrchovou
těžbou (zahrnuje jak rekultivaci, tedy odstranění ekologických zátěží a
uvedení plochy do přírodě blízkého stavu, tak i revitalizaci, tedy nalezení
vhodného funkčního využití rekultivovaných ploch a realizaci potřebných
investičních a neinvestičních aktivit pro nové funkční využití),
vzdělávací, sociální a zdravotnické služby (různé kombinace služeb a
potřebné infrastruktury pro vybrané skupiny obyvatel, např. seniory).
Integrovaný přístup při řešení uvedených témat/problémů bude využitý také v
souvislosti s využitímfinančních prostředků poskytovanými kohezní politikou
EU.
NETWORKING A PARTNERSTVÍ PŘI IMPLEMENTACI PRÚK
Realizace PRÚK předpokládá zapojení různorodých aktérů působících v kraji.
Budování sítě vztahů a spolupráce (networking) se tak stane jedním ze
základních principů implementace PRÚK. Pro zapojení jednotlivých aktérů a
veřejnosti do realizace PRÚK je vhodné využít těchto komunikačních nástrojů:






průzkumy mezi obyvateli a podnikateli vázané na výpočet některých
indikátorů (viz kapitola 3.2), využitelné i pro zjištění jiných názorů a potřeb
subjektů v kraji,
dlouhodobé zveřejnění finální podoby výstupů PRÚK a informací o jeho
plnění (monitoring) na webových stránkách kraje;
poskytování informací prostřednictvím médií (tiskové konference, tiskové
zprávy, publikování informací v tištěných periodikách),
veřejná projednání k přípravě nejvýznamnějších projektových záměrů s
přímým pozváním širšího okruhu zástupců odborné veřejnosti a s
možností účasti kohokoli z řad širší veřejnosti,
v případě přípravy konkrétních projektů též jednání odborných pracovních
skupin (např. využití existujících komunikačních platforem a pracovních
skupin k rozpracování návrhů a námětů PRÚK, vhodná ad hoc setkání v
případě potřeby odborného posouzení konkrétních návrhů a námětů),
ad hoc konkrétní spolupráce při přípravě a realizaci jednotlivých projektů.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
46 / 140
FINANČNÍ ZDROJE
Možnosti využití jednotlivých finančních zdrojů pro realizaci PRÚK jsou uvedeny
v následující tabulce a také v popisu opatření ve strategické části PRÚK. Tabulka
ukazuje indikativní přehled možných zdrojů pro jednotlivá opatření, přičemž
sytost barvy označuje význam a relevanci daného zdroje pro financování
příslušného opatření. V případě kohezní politiky EU je v potaz bráno její
pravděpodobné zaměření od roku 2014 dle současné úrovně znalostí (k 30. 10.
2012). Její finální podoba může mít vliv na změnu financovatelnosti jednotlivých
opatření jejím prostřednictvím. Financování je bráno z hlediska intervencí kraje,
není tedy zohledněna např. povinnost či snaha státu či obcí financovat vlastní
aktivity v dané oblasti.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
47 / 140
AKTUALIZACE PRÚK
Aktualizaci PRÚK před koncem jeho „platnosti“ je vhodné provést v případě, kdy
dojde k zásadním změnám v okolním prostředí (makroekonomické změny,
zásadní změny v hospodářské či sociální politice státu či EU apod.) nebo k
potřebě pozměnit strategické cílení PRÚK. Bude-li třeba PRÚK aktualizovat,
mělo by se tak stát během období do roku 2020 max. jednou, např. v polovině
jeho platnosti.
Nový PRÚK je vhodné připravit s dostatečným předstihem. Za předpokladu, že
EU bude i nadále realizovat kohezní politiku a že pro území Ústeckého kraje
bude možné prostřednictvím této politiky podporovat některé rozvojové aktivity v
kraji, je vhodné zpracovat nový PRÚK přibližně v letech 2019–20.
VAZBA PRÚK NA DALŠÍ KRAJSKÉ KONCEPCE
Vzhledem k existenci značného množství sektorových či komplexních
strategických dokumentů ÚK je třeba definovat pozici PRÚK mezi nimi.
Podstatné jsou zejména dva okruhy krajských koncepcí:
 Strategie udržitelného rozvoje ÚK (SUR ÚK),
 odvětvové koncepce Ústeckého kraje.
VAZBA NA SUR ÚK
Ve vztahu k SUR ÚK je třeba přesně vymezit doplňkovost obou dokumentů, tedy
SUR ÚK jako hlavního, abstraktnějšího koncepčního dokumentu a PRÚK jako
dokumentu konkrétnějšího, zaměřeného také na implementaci jednotlivých
opatření. PRÚK vychází ze SUR ÚK, respektuje její obsahové zaměření a je de
facto jejím implementačním plánem. Z toho vyplývá, že PRÚK je oproti SUR ÚK:


konkrétnější, obsahující návrh aktivit a projektů s konkrétním časovým a
finančním plánem a definicí odpovědnosti subjektů, zatímco SUR ÚK se
omezuje jen na výčet (dlouhodobých) strategických projektových záměrů
a námětů celokrajského významu,
realizačním manuálem, který závazně definuje postupy kontroly realizace,
vazbu na rozpočty a rozpočtové výhledy kraje.
Vazbu mezi PRÚK a SUR ÚK na úrovni opatření ilustruje následující tabulka.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
48 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
49 / 140
VAZBA NA ODVĚTVOVÉ KONCEPCE KRAJE
Odvětvovými a sektorovými koncepcemi kraje se rozumí krajské dokumenty
zaměřené na rozvoj vzdělávání, vybraných ekonomických odvětví, sociálních
služeb, životního prostředí, dopravy, zdravotnictví, kultury apod. Z důvodu dosud
ne vždy dostatečné, resp. ne vždy explicitně definované vazby PRÚK na
sektorové a odvětvové krajské koncepce a nejasného načasování zpracování
jednotlivých strategických dokumentů je vhodné přijmout zásadu, že PRÚK bude
v období do roku 2020 pro veškeré sektorové či odvětvové dokumenty a strategie
kraje hierarchicky nadřazeným dokumentem. PRÚK tak bude nejen formálně, ale
i fakticky závazným vodítkem při zpracovávání a implementaci těchto
(odvětvových a sektorových) koncepčních dokumentů kraje, tzn. že tyto budou
dále podrobněji rozpracovávat příslušné priority a opatření PRÚK. Odvětvové a
sektorové koncepce kraje samozřejmě musí též respektovat příslušné odvětvové
strategie na národní úrovni.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
50 / 140
Regional Action Plan Upper Styria
Ausgangslage
Mit der Einführung der neuen Regionalstruktur in der Steiermark gibt es ein großes
Potential, in der Projektentwicklung Synergien aus den unterschiedlichen Themenfeldern
auszuloten und im Sinne der Lebensqualität in den Regionen optimal zu entwickeln und
umzusetzen. Das Regionalmanagement Obersteiermark West ist dabei als steuernder
Hauptakteur im Sinne einer integrierten und nachhaltigen Entwicklung der eigenen
Region positioniert.
Nach der Gründung der ROW GmbH und durch den Beginn der neuen
Strukturförderperiode 2014+ ist nun das Leitbild auf neue Erfordernisse angepasst
worden. Es erfolgte eine Schärfung und aktivere Gestaltung der sechs Leitthemen.
Für die Region sind entlang der Leitthemen Entwicklungsschwerpunkte mit Leitprojekten
zu definieren und die Regionalen Entwicklungspläne der Leader-Regionen sind ebenso
darauf auszurichten. Dabei ist zu berücksichtigen, dass die Leitprojekte innerhalb der
Leitthemen in das Landesentwicklungsleitbild eingebettet sind.
Wesentlich erscheint für diesen Leitbildprozess, dass die regionalen Stakeholder und
SchlüsselakteurInnen sowie die VertreterInnen des Landes Steiermark – aufbauend auf
den Ergebnissen des vorherigen Leitbildprozesses – wiederum aktiv in den Prozess der
Zukunftsgestaltung miteingebunden werden. Dazu gehört neben der vertiefenden
Identitätsbildung mit der Region vor allem auch das an den Regionszielen orientierte
Einbringen eigener Ideen im Sinne der Weiterentwicklung und die Entwicklung der
Fähigkeit, in Veränderungsprozessen handlungsfähig zu bleiben.
Die Zielsetzung des Leitbildentwicklungsprozesses ist es, gemeinsam mit allen
regionalen AkteurInnen an einer positiven Zukunftsentwicklung zu arbeiten, die sich
durch hohe Ergebnisqualität verbunden mit bedarfsgerechter KundInnenorientierung und
effektive Prozessgestaltung sowie eine unterstützende Teamkultur auszeichnet. Für die
regionalen Stakeholder und SchlüsselakteurInnen soll eine klare Orientierung für ihr
zukünftiges Handeln hergestellt werden und zwar in einem Prozess, der Commitment auf
allen Ebenen hinsichtlich Identität und Selbstorganisation der Verantwortungsbereiche
erzielt.
Strukturanalyse der Region im erweiterten Kontext
Basisdatenanalyse der Region Obersteiermark West
Räumliche Lage und Gliederung
Die Region Obersteiermark West setzt sich zusammen aus den politischen Bezirken
Murtal (im Jahr 2012 hervorgegangen aus der Zusammenlegung der damaligen Bezirke
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
51 / 140
Judenburg und Knittelfeld) und Murau und umfasst insgesamt 34 Gemeinden (seit 2015),
darunter sechs Stadtgemeinden (Judenburg, Zeltweg, Knittelfeld, Spielberg bei
Knittelfeld, Murau und Oberwölz Stadt). Die Westliche Obersteiermark ist landschaftlich
geprägt durch einen hohen Gebirgsanteil sowie das Murtal. Bei Judenburg weitet sich
das Murtal in das inneralpine Becken Aichfeld-Murboden, wo sich die bedeutendsten
Siedlungs- und Wirtschaftszentren der Region (wie Judenburg, Zeltweg, Fohnsdorf und
Knittelfeld) befinden (siehe Abbildung 1).
Bevölkerung und Sozialstruktur
In der Region Obersteiermark West leben insgesamt 102.282 Personen (Stand:
01.01.2013 laut Bevölkerungsregister), dies entspricht 8,4% der gesamten
steirischen Wohnbevölkerung. Die Westliche Obersteiermark ist stark vom
demographischen Wandel betroffen. Die Region hat seit den 1980er Jahren eine
negative Bevölkerungsentwicklung zu verzeichnen, die sich – gemäß der ÖROKBevölkerungsprognose – auch zukünftig weiter fortsetzen wird. Der
Bevölkerungsrückgang in der gesamten Region ist nicht nur auf den strukturellen
Wandel (d.h. auf das Wachstum des Dienstleistungssektors, der in den
Ballungsräumen
mehr
Jobs
verspricht),
sondern
auch
auf
die
überdurchschnittlich negative Geburten- und Wanderungsbilanz zurückzuführen.
Wenngleich der gesamte Wanderungssaldo in der Region Obersteiermark West
negativ ist, so zeigt die detaillierte Auswertung der Wanderungsstatistik für das
Jahr 2012 eine positive Außenwanderungsbilanz. In diesem Kontext sind gerade
in einer Abwanderungsregion, wie die Westliche Obersteiermark eine ist, auch
verstärkte Integrationsanstrengungen von besonderer Bedeutung.
Bedingt unter anderem durch die Tatsache, dass vor allem die jüngeren
Menschen dazu tendieren, die Region zu verlassen, weist die Altersstruktur der
Westlichen Obersteiermark einen Überhang an älteren EinwohnerInnen auf. Die
Region Obersteiermark West ist mit einem Altersschnitt von 44,1 Jahren (Jahr
2012) die zweitälteste steirische Region. Dem österreichweiten Trend folgend
wird in Zukunft weiterhin eine Verschiebung der Altersstruktur von den jüngeren
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
52 / 140
zu den älteren Altersgruppen in der Region Obersteiermark West vonstatten
gehen. Diese Verschiebung wird weitreichende strukturelle Veränderungen und
folglich neue Herausforderungen mit sich bringen.
Standort- und Siedlungsentwicklung
Zur guten Erreichbarkeit der (Nah-)Versorgungseinrichtungen für die
Bevölkerung ist eine geordnete Siedlungsentwicklung um gut ausgestattete und
mit öffentlichen Verkehrsmitteln ausreichend versorgte Siedlungsschwerpunkte
anzustreben.
Verkehrsinfrastruktur
Der Bezirk Murtal ist im Schienenverkehr als auch im Straßenverkehr gut an das
interregionale Verkehrsnetz angebunden. Mit dem Ausbau der S36 (Murtal
Schnellstraße) bis nach Judenburg ist die Region über den Knoten St. Michael
(A9 Pyhrn Autobahn, S6 Semmering Schnellstraße) an das höherrangige
Verkehrsnetz angeschlossen. Im großräumigen Kontext sind große Teile der
Region, vor allem Gebiete abseits der Hauptverkehrslinien, als peripher
einzustufen. Aufgrund der geringen Besiedlungsdichte wurde unter anderem der
Öffentliche Personennahverkehr in den Sei-tentälern stark ausgedünnt.
Günstigere Voraussetzungen im Hinblick auf die Versorgungssituation sind im
Zentralraum der Region gegeben. Mobilitätslücken ergeben sich dort, wo durch
struktu-relle Unterschiede der klassische Öffentliche Verkehr (ÖV) an seine
Grenzen stößt, nämlich im Umfeld des Ballungsraumes Aichfeld. Das ÖVAngebot in den angrenzenden peripheren Gemein-den ist auf eine minimale
Anzahl von Bus-Verbindungen ausgelegt, deren Schwerpunkt der SchülerInnenverkehr ist. Ähnlich ist die Situation im Einzugsbereich der
Verkehrsachse entlang der Murtalbahn, mit Minimalangeboten im
liniengebundenen Regionalbusverkehr.
Telekommunikation – Breitband
In weniger zentral gelegenen Regionen wird neben der Verkehrsinfrastruktur in
Zukunft
die
Ausstattung
mit
hochwertiger
Informationsund
Telekommunikationsinfrastruktur
für
die
Wettbewerbsfähigkeit
und
Lebensqualität einer Region von höchster Bedeutung sein. Eine mangelnde bzw.
fehlende Ausstattung mit hochwertiger Informations- und
Telekommunikationsinfrastruktur sowie Breitbandinfrastruktur herrscht in den
peripheren Gebieten der Region Obersteiermark West vor.
Siedlungs- und Baulandentwicklung
Während der Siedlungsschwerpunkt des Bezirks Murtal im breiten inneralpinen
Becken des Aichfeld-Murbodens liegt, wird Murau durch dessen periphere Lage
innerhalb der Zentralalpen geprägt. In der Westlichen Obersteiermark entfallen
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
53 / 140
rund 79% der Katasterfläche auf land- und forstwirtschaftliche Flächen und 13%
auf alpines Gebiet.
Die Bevölkerungsdynamik bzw. demographischen Veränderungen und die sich
ändernden Nachfragetrends in Bezug auf Wohnraum (Größe und Qualität) sowie
die
Standortanforderungen
von
Unternehmen
bestimmen
die
Baulandentwicklung einer Region. Dem österreich- und landesweiten Trend
folgend ist auch in der Region Obersteiermark West – nicht zuletzt als Folge der
Veränderung der Altersstruktur – insgesamt ein verstärkter Trend zu
Einpersonenhaushalten zu beobachten. Die Fragen der Wohnungsgrößen, der
Qualität des Wohnraums und der Wohnumgebung (z.B. Barrierefreiheit) bis hin
zur Frage der Versorgung weniger mobiler älterer Menschen werden in Zukunft
immer wichtiger.
Gemäß dem österreichweiten Trend haben zudem in der Region viele
Stadtzentren und Ortskerne als Wohnräume und Wirtschaftsstandorte auch
zunehmend mit Problemen, wie überhöhte Mieten, zu kleine Verkaufsflächen,
Versäumnisse in der Vermarktung des eigenen Angebots, Leerflächen, zu
kämpfen.
Beschäftigungssituation
Im Zeitraum von 2008 bis 2012 weist die Westliche Obersteiermark eine negative
Beschäftigungsentwicklung
auf.
Die
Arbeitslosenquote
der
Region
Obersteiermark West liegt mit 6,7% im Jahr 2012 knapp unter dem steirischen
Durchschnitt von 6,8%. Die Frauenarbeitslosenquote ist mit 6,8% (Steiermark:
6,4%) höher als jene der Männer mit 6,6% (Steiermark: 7,2%), was jedoch
typisch für die industrieorientierten Bezirke des Mur-Mürz-Tals ist. Der negativen
Beschäftigungsentwicklung soll durch gezielte Maßnahmen entgegengewirkt
werden.
Bildungs- und Soziale Infrastruktur
Die Ausstattung einer Region mit Bildungs- und sozialer Infrastruktur, die mit
einer Integration verschiedener Personengruppen einhergeht, stellt einen
wichtigen Aspekt für eine förderliche soziale und ökonomische Entwicklung einer
Region dar und gilt zugleich auch als wesentliche Voraussetzung für die
Standortqualität und Attraktivität einer Region.
Bildungsinfrastruktur
Ein qualitativ hochwertiges und vielfältiges Bildungsangebot stellt sowohl für die
derzeit ansässige Bevölkerung als auch für potentielle ZuwanderInnen ein
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
54 / 140
wichtiges Angebot dar. Nicht zuletzt gilt oftmals die Bildung als Motor für die
Bewältigung der Zukunft im ländlichen Raum.
Die Westliche Obersteiermark hat eine sehr gute Bildungsinfrastruktur bis zum
Matura-Abschluss vorzuweisen, allerdings fehlt es an Bildungsinstitutionen ab
Matura-Abschluss. Die Region verfügt über ein angemessenes Angebot an
Pflichtschulen, weiterführenden Schulen mit Matura sowie Fachschulen. Ebenso
ist im Kontext der Bildungsinfrastruktur zu erwähnen, dass die Region
Obersteiermark West im Bereich der Erwachsenenbildung bzw. des
lebensbegleitenden Lernens eine breite Palette an Angeboten darzubieten hat.
Der allgemeine Trend zur höheren Bildung spiegelt sich auch in den
Regionsergebnissen wider. Dem gesamtösterreichischen Trend folgend ist die
Zahl der Personen mit Hochschulabschluss bzw. mit Matura auch in der
Westlichen Obersteiermark deutlich angestiegen. Der Bildungsstand der
Wohnbevölkerung zwischen 25 und 64 Jahren der Westlichen Obersteiermark ist
geprägt von einem hohen Anteil an Personen mit einer abgeschlossenen
Lehrausbildung.
Soziale Infrastruktur
Der prognostizierte starke Anstieg der Zahl älterer Menschen (65+ Jahre) in der
Region Obersteiermark West führt zu qualitativen und quantitativen
Herausforderungen für das Sozial- und Gesundheitssystem und die
Betreuungsstrukturen. Zeitgemäße Angebote im Sozialwesen betreffen nicht nur
die Altersversorgung und Pflege, sondern auch die Bereiche der
Kinderbetreuung (Krippen, Kindergärten, Horte, altersgemischte Einrichtungen)
sowie Einrichtungen der Kinder- und Jugendarbeit. In Anbetracht der
angestrebten Positionierung der Region als attraktiven Lebensraum gilt es, das
Netz an Kinder- und Jugendbetreuungseinrichtungen sowie Einrichtungen der
offenen Jugendarbeit noch flexibler und bedarfsorientierter in Teilen der
Westlichen Obersteiermark auszubauen.
Stärken und Schwächenanalyse der Region
Folgende Tabelle bildet die Stärken und Schwächen der Region Obersteiermark
West ab, die sich vornehmlich aus der Basisdatenanalyse ergeben. Zur besseren
Übersicht wurden die Stärken und Schwächen jeweils den Kategorien „Wirtschaft
& Tourismus“, „Umwelt, Natur & Infrastruktur“, „Gesellschaft & Freizeit“ sowie
„Leben & Lernen“ zugeordnet. Die formulierten Stärken und Schwächen dienen
in weiterer Folge auch als Grundlage für die Erarbeitung der Leitprojekte und
ihrer Arbeitspakete, zumal die Intention gegeben ist, künftig die definierten
Stärken weiter zu stärken bzw. die definierten Schwächen zu reduzieren.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
55 / 140
Leitthemen zur Priorisierung von Entwicklungsmaßnahmen
Leitthema 1 - LEBENSQUALITÄT ERHÖHEN
Leitthema 2 - DEM DEMOGRAPHISCHENWANDEL
BEGEGNEN
Leitthema 3 - REGIONSWAHRNEHMUNG VERSTÄRKEN
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
56 / 140
Leitthema 4 LEBENSRAUMUNDWIRTSCHAFTSRAUMVERBINDEN
Leitthema 5 - ZUKUNFTWERKSTOFFUNDENERGIE
Leitthema 6 WIRTSCHAFTSVERFLECHTUNGENAUSBAUEN
Leitprojekte als bestimmende Maßnahmen der Planung
Basierend auf den festgelegten Leitthemen wurden Leitprojekte für die Region
Obersteiermark West definiert. Leitprojekte sind gekennzeichnet durch:

einen besonders
Entwicklungsziele,

einen sektor- bzw. themenübergreifenden Ansatz,

eine langfristige bzw. nachhaltige Wirkungsdauer,

hohe Beteiligung nicht-öffentlicher Projektpartner,

gesicherte Finanzierungsbasis.
hohen
Beitrag
zur
Erfüllung
der
regionalen
Für jedes der sechs Leitthemen der Region Obersteiermark West wurde ein
Leitprojekt erarbeitet. Jedes dieser Leitprojekte gliedert sich in einzelne
Arbeitspakete, die als Gesamtes das jeweilige Leitprojekt bespielen. Im Laufe der
Strukturförderperiode kann das jeweilige Leitprojekt um weitere Arbeitspakete
erweitert werden. Die Leitprojekte mit ihren Arbeitspaketen dienen der
Erreichung des Zielbildes in den jeweiligen Leitthemen. Folgende sechs
Leitprojekte wurden für die Westliche Obersteiermark definiert:
Leitthema 1: Leitprojekt „Regionales Zusammenwachsen“
o Arbeitspaket „Kulturräume und Marketing“
o Arbeitspaket „Regionale Mobilität“
o Arbeitspaket „Orts- und Stadtkernentwicklung“
Leitthema 2: Leitprojekt „Lebenswelten und Lebenslanges Lernen“
o Arbeitspaket „Regionale Willkommenskultur“
o Arbeitspaket „Regionale Wissensbilanz“
o Arbeitspaket „Jugendliche Lebenswelten“
o Arbeitspaket „Beschäftigungspakt und BBO“
o Arbeitspaket „Kraft. Das Murtal“
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
57 / 140
Leitthema 3: Leitprojekt „Tourismus und Wirtschaft erleben“
o Arbeitspaket „Regionale Erlebnisräume und Vermarktung“
o Arbeitspaket „Markenstrategieprozess zur Markenbildung“
Leitthema 4: Leitprojekt „Regionale Produkte und Dienstleistungen“
o Arbeitspaket „Genial!Regional“
o Arbeitspaket „Green Care“
o Arbeitspaket „MurtalCard“
Evaluierungssystem und Indikatoren
Zur konsequenten Umsetzung der Leitbildentwicklung wurde ein Set an
Instrumenten zur Evaluierung auf regionaler – und Projektebene entwickelt, das
adaptiert wurde und mit dem weitergearbeitet wird:
1. Standardisierte Projektskizzen
Die standardisierten Projektskizzen ermöglichen ein einheitliches Monitoring
sämtlicher Aktivitäten der regionalen Akteure.
2. Indikatorenset
Das Indikatorenset stellt ein Instrument zur Steuerung der regionalen
Entwicklung dar.
Projektskizze Vorlage
In der Projektskizze wird neben dem Titel des Projekts auch der/die jeweilige
AnsprechpartnerIn für das spezifische Projekt eingetragen und auch die
Zuordnung bzw. Zugehörigkeit des Projektes zu einem der sechs Leitthemen
muss genannt werden. Sämtliche weiteren Angaben sollen dazu dienen, ein
rundes Bild von der Ausgangssituation und der entsprechenden Motivation bis
hin zur Zielsetzung und sogar bis zu den Kosten zu zeichnen.
Indikatoren
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
58 / 140
Über das Indikatorenset soll durch operationalisierte Zielsetzungen die
Steuerbarkeit auf den unterschiedlichen Ebenen der Themenfelder gewährleistet
werden. Kann zum Beispiel für das Leitthema „Lebensqualität erhöhen“ die
gesteigerte Identifikation der Bevölkerung mit den Schwerpunkten als
Zielsetzung genannt werden, so muss für die operationalisierte Ebene ein
Messkriterium gefunden werden, das diese Zielsetzung kontrollierbar macht. Für
jedes Leitthema wurden Ziele definiert, die über das Indikatorenset steuerbar
werden.
Projektindikatoren
Die Projektindikatoren unterstützen bei der fortwährenden Beurteilung der
einzelnen Projekte. Sie sind das Steuerungsinstrument auf der Ebene der
einzelnen Projekte.
Das Verfahren der Projektauditierung setzt sich aus einer Ex-Ante- sowie einer
Ex-Post-Auditierung zusammen, damit wird unter anderem die Zielfokussierung
der Umsetzungsschritte wesentlich stärker ausgerichtet. Im Gegensatz zur ExAnte-Auditierung erfolgt im Rahmen der Ex-Post-Auditierung eine Gewichtung.
Im Falle von Leader-Projekten werden – im Zuge der Ex-Ante-Auditierung – die
Projekte sowohl vom Regionalmanagement als auch LAG-Management einer
Vorbewertung (auf Basis eines regional abgestimmten Bewertungsrasters)
unterzogen. Diese Vorbewertungen sollen zeitgleich und voneinander
unabhängig durchgeführt werden. Nachdem beide Bewertungen fertig sind,
kommt das Projekt in die nächste Sitzung der LAG-Steuerungsgruppe und wird
schließlich von den stimmberechtigten Mitgliedern bewertet. Jede
Evaluierungsebene muss grundsätzlich zu einem positiven Ergebnis führen.
Vorbewertungen als auch die Bewertung der Steuerungsgruppe müssen mind.
70% der maximal möglichen Punkte erreichen.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
59 / 140
Leistungsindikatoren:
Die Leistungsindikatoren beziehen sich auf jeweilige Zielsetzungen in den
einzelnen Leitthemen.
Prozessindikatoren:
Die Prozessindikatoren stellen sicher, dass im Zuge der Umsetzung des
Leitbildes Anknüpfungspunkte für eine gezielte Steuerung vorliegen. Mit
Messkriterien und einer konkreten Operationalisierung soll der Prozess einem
systematischen Controlling unterstellt werden.
Organisationsindikatoren
Um eine konsequente Umsetzung über Organisationsstrukturen sicherzustellen,
sind für das Regionalmanagement auch Organisationsregelungen zu verfolgen.
Konkret verfolgen sie folgende Zielsetzungen:
Professionalisierung des Regionenmanagements
– Transparenz darüber, wer wofür verantwortlich ist
– Klare Vereinbarungen über Ziele, Aufgaben und zu erbringende Leistungen
– Steuerbarkeit durch regionale Akteure
– Steigerung der Verbindlichkeit auf allen Ebenen
Diese Indikatoren dienen der Steuerung des Entwicklungsprozesses und stellen
die regional vereinbarten Erfolgskriterien dar.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
60 / 140
Regional Action Plan Salzburg
Was bedeutet „demographischer Wandel“?
Der Ausdruck demographischer Wandel ist mittlerweile zu einem festen
Bestandteil unseres alltagsweltlichen Sprachgebrauchs und u. a. Synonym für
das Altern unserer Gesellschaft geworden. Mit diesem Begriff werden aber viele
unterschiedliche Trends der Bevölkerungsveränderung beschrieben, die im
Wesentlichen von der Geburtenzahl, der Lebenserwartung von Frauen und
Männern und von Wanderungsbewegungen bestimmt werden. Breiter gefasst
sind daher folgende Entwicklungen und Schlagworte auch Teil des
demographischen Wandels:






Steigende Lebenserwartung und Verschiebung der Lebensphasen –
Kindheit, Jugend, Berufseinstieg,Familiengründung, Erwerbsleben,
Berufswechsel, Pension, Lebensabend
Rückgang der Kinderzahl und spätere Elternschaft, Scheidungen und
Wiederverheiratung
veränderte Lebensformen – z. B. mehr Singles in allen Altersstufen, mehr
Alleinerziehende, gleichgeschlechtliche bewusst kinderlose Paare,
Lebensabschnittspartnerschaften, Patchworkfamilien.
steigende MigrantInnenanteile und NeubürgerInnen durch
Wanderungsbewegungen vom Land in die Städte, aus dem EU-Ausland
(vor allem Deutschland) nach Österreich, aus dem ehemaligen
Jugoslawien, aus Asien und Afrika in die Städte und Dörfer
Multiple Wohnsitze – z. B. Familienwohnsitz, Arbeitswohnsitz,
Freizeitwohnsitz(e)
Europäische und Außereuropäische Arbeitsmigration mit multiplen Wohnund Arbeitswohnsitzen, z. B. Pflegepersonal aus Slowakei, Polen,
Rumänien etc., Tourismusfachkräfte
Dabei ist wichtig festzuhalten, dass der demographische Wandel einerseits kein
neues Phänomen ist: massive Rückgänge in der Geburtenziffer gab es bereits zu
Beginn des 19. Jahrhunderts im Zuge des Wandels von der Agrar- zur
Industriegesellschaft, Migrationsbewegungen in großem Ausmaß kennen wir in
Europa nicht erst seit dem Zweiten Weltkrieg.
Diese Entwicklungen wirken sich auf ALLE gesellschaftlichen Bereiche –
Wohnen
und
Arbeiten,
soziale
Dienstleistungen,
Familienund
Versorgungsarbeit und geschlechtsspezifische Arbeitsteilung, Konsum- und
Mobilitätsverhalten, Bildungs- und Ausbildungswege, Gesundheitswesen,
Freizeit- und Reiseverhalten, Kultur und Zusammenleben, Forschung
und Technologie – um nur einige zu nennen – aus.
Strategien – Gestaltungs- und Steuerungsinstrumente in der Raumplanung
und Regionalentwicklung
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
61 / 140
Angesichts der aktuellen und künftigen demographischen Veränderungen hat
sich das Projekt EURUFU das Ziel gesetzt, einen Aktionsplan für die
Raumplanung und Regionalentwicklung zu entwickeln.
Gesetzlicher Auftrag der Gemeindenund Länder ist es, Raumordnung zu
betreiben, nämlich den Raum planmäßig zu gestalten und die abschätzbaren
Bedürfnisse der Bewohner und BewohnerInnen in allen Lebensbereichen
zu beachten:
§ 1 (1) des Salzburger Raumordnungsgesetzes 2009 (ROG 2009) definiert
Raumordnung wie folgt:
(1) Raumordnung im Sinn dieses Gesetzes ist die planmäßige Gestaltung eines
Gebiets. Sie hat die bestmögliche Nutzung und Sicherung des Lebensraums im
Interesse des Gemeinwohles zum Ziel und nimmt dabei auf die natürlichen
Gegebenheiten sowie – unter Respektierung der Grund- und Freiheitsrechte –
auf die abschätzbaren wirtschaftlichen, sozialen, gesundheitlichen und kulturellen
Bedürfnisse der Bevölkerung Bedacht (S.ROG 2009 – LGBl. Nr.118/2009)
Das landesweit verbindliche Salzburger Landesentwicklungsprogramm (LEP
2003) präzisiert diese grundsätzlichen Vorgaben in den Leitbildern zu einer
wünschenswerten Entwicklung des Landes Salzburg und in den Fachkapiteln
wie folgt:









Flächensparende und nachhaltige Raumnutzung
Am Öffentlichen Verkehr orientierte Siedlungsentwicklung in den dichter
besiedelten Gebieten des Landes
Dezentrale Konzentration (Gestreute Schwerpunktbildung)
Erhaltung bzw. Wiederherstellung der Funktionsvielfalt
Erhalt und gezielte Steigerung der Wirtschaftskraft
Multifunktionale und nachhaltige Land- und Forstwirtschaft
Nachhaltige und zeitgemäße Berücksichtigung des Umwelt- und
Naturschutzes
Schutz und Pflege von Kulturgut bzw. Baukultur
Erhaltung
und
Entwicklung
einer
regionalen
Identität
und
Zusammenarbeit
Diese Leitbilder werden unter Bezug auf die Strategie des Gender
Mainstreamings mit der allgemeinen Zielsetzung zur Erreichung von
Chancengleichheit zwischen Frauen und Männern ergänzt (LEP 2003, S. 3).
Auf diesen oben genannten Grundlagen sehen wir die Raumordnung als
Dienstleistung an den BewohnerInnen und Bewohnern, die bedarfsgerecht an
den NutzerInnen und deren Bedürfnissen orientiert sein muss.
„Bedarfsgerecht“, d. h. alltagstaugliche Räume und Infrastrukturen, flexibel
reagierend auf die verschiedenen Lebensphasen, die Nutzungsmuster und daher
Service und Mobilitätsbedürnisse der unterschiedlichen BewohnerInnen, die sich
nach Alter, Geschlecht, räumlich/ethnischer Herkunft, Lebensstilen und
soziokulturellen Werten unterscheiden.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
62 / 140
Ein Verständnis von Raumordnung also im Sinne der Strategien und
Maßnahmen, welche im Gender Planning Praxishandbuch des Landes Salzburg
beschrieben sind.
Eine sich bis in die kleinsten Gemeinden der Alpen und des Landes Salzburg
stark verändernde Bevölkerung in ihrer Zusammensetzung nach Herkunft, Alter,
Ausbildung, Familienmodell, Lebensstil etc. erfordert daher eine entsprechend
modifizierte Raumordnung, um den „abschätzbaren wirtschaftlichen, sozialen,
gesundheitlichen und kulturellen Bedürfnissen der Bevölkerung“ gerecht zu
werden.
Herausforderungen und Trends
Siedlungsentwicklung und Wohnen
Die Auswirkungen des demographischen Wandels auf die aktuellen und
künftigen Wohnbedürfnisse und somit auf den Wohnungs- und Bodenmarkt sind
tiefgreifend: geänderte Alters- und Familienstrukturen, die steigende
Lebenserwartung
und
der
steigende
Bildungsstand
der
Älteren,
Bevölkerungsverlust in Abwanderungsregionen und die Zuwanderung zu den
Metropolregionen und von den Dörfern in die regionalen Zentren, eine
hochgradig mobile Bevölkerung mittlerweile in fast allen Altersgruppen, die als
saisonale, lebensabschnittsbezogen, multilokal oder als permanente
NeubürgerInnen in den Dörfern und Städten zuziehen, eine zunehmende
Individualisierung und geänderte Lebensstile haben bereits tiefgreifend den
Wohnungsmarkt und die Siedlungsentwicklung verändert.
Die Wohnungsnachfrage wird sich dadurch ausdifferenzieren von stabilen
Wohnsituationen „für das ganze Leben“ zu Lebensabschnittswohnungen für
zunehmend mobile und kulturell vielfältigen Bewohnerschaft.
Dazu ein paar Zahlen zur Entwicklung der Haushalte und des Wohnungsbedarfs:
Die Trendentwicklung für Österreich zeigt eine weitere Zunahme der
Gesamthaushaltszahl bis 2030 und damit auch des Wohnungsbedarfs:
Im Prognosezeitraum 2010 bis 2030 werden die Privathaushalte allgemein bis
2030 um knappe 10% wachse.
Dies gilt auch für fast alle österreichischen Nuts3-Regionen. In Salzburg wird
auch der Lungau trotz sinkender Bevölkerungszahlen einen Zuwachs an
Haushalten haben (+5% bis 2030). Verglichen damit liegen die höchsten
Zuwächse in Österreich in den Regionen um Wien und um Graz, z. B.
Schwechat +28%, Grazer Umland +26% bis 2030.
Die langfristige Wohnungsbedarfsprognose für den Zeitraum 2014 bis 2028
sieht für das gesamte Land Salzburg Wohnungsbedarf von rund 25.000
Wohnungen in diesen 15 Jahren vor, wobei der Bedarf 2014 bis 2018 noch bei
8.400 Wohnungen innerhalb von vier Jahren liegen wird, sich in den jeweils
folgenden Vierjahresschritten 2019–2024 auf 5.800 und 2025 bis 2028 auf 5.100
zusätzliche Wohnungen abschwächen wird. Verglichen mit den quantitativ
moderaten Veränderungen in Salzburg erfolgt weiter eine starke qualitative
Veränderung
und
Umstrukturierung
der
Haushaltsgrößen
der
Geschlechterverteilung bei den Haushaltsrepräsentanten nach Altersgruppen:
Österreichweit wird sich das Verhältnis zwischen Männern und Frauen als
Haushaltsrepräsentanten von 65 zu 37 im Jahr 2009 auf 58 zu 42 im Jahr 2050
verschieben.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
63 / 140
In Salzburg wird die Zahl der Haushalte mit Frauen als Haushaltsrepräsentantin
bis 2030 um 48% zunehmen, jene der Frauen-Singlehaushalte bei den über 65
jährigen Frauen um 123% bis 2030, bei den Männern nur um 61%.
Kontrollierte Zuwanderung und Integration – z. B. um fehlende Arbeitskräfte zu
kompensieren, oder um die Bevölkerungszahlen zu halten und um die
Infrastrukturen auszulasten – erfordern darüber hinaus eine
weitere Differenzierung beim Wohnungsbedarf.
Strategien – Gestaltungs- und Steuerungsinstrumente
Aufbauend auf der Trendanalyse und den Planungsstrategien für Salzburg sind
folgende Strategien für eine zukunftsfähige Siedlungsentwicklung zentral:

Bedarfs- und generationengerechte Raumplanung mit dem
ganzheitlichen Verständnis von Wohnen aus den 3 Elementen (1)
Wohnung als Schutz und als Rückzugsraum (2) Wohnen als Ort der
Reproduktion und Existenzsicherung wofür Versorgungsinfrastruktur und
Erreichbarkeit von Arbeitsplätzen notwendig ist und (3) Wohnen als Ort
der Integration und sozialen Verankerung in Nachbarschaft, Dorf und
Region
 Soziale Nachhaltigkeit in der Siedlungsplanung
mit den 5 Leitkriterien (1) soziale Mischung, (2) Nutzungsvielfalt und
NutzerInnenorientierung, (3) Design für alle und Barrierefreiheit in
Wohnungen und öffentlichen Räumen, (4) selbständige Mobilität in einer
Region der kurzen Wege sowie, (5) partzipative und kooperative Planung mit
allen, wo Beteiligung, Instituionen und regionsübergreifende Zusammenarbeit
gilt.
Bei den strategischen Handlungsfeldern sind darüber hinaus zu nennen:
 Innenentwicklung mit den Schwerpunkten Zentrenstärkung, Aufwertung
der integrierten Ortslagen durch Umbau/Flächenkonversion,
Zwischennutzung, Mehrfachnutzung, Revitalisierung,
Leerstandsmanagement und Rückbau
 Lebensabschnitt-Wohnen mit Schwerpunkten beim Wohnen im Alter,
Mehrgenerationen-Wohnen, Start-Wohnen, Saisonniers- Wohnen u. a.
 Interkommunale Kooperationen, Stadt-Umland-Kooperationen für die
Wohnungsentwicklung, die Arbeits standorte und die
Infrastrukturanpassung sowie Fusion.
 Stärkung der lokalen und regionalen Identität unter Einbeziehung aller
Bevölkerungsgruppen (Inklusion und Integration).
 Gesamtstrategische Ansätze, in welcher alle Sektorplanungen, wie
Raumplanung, Sozialplanung, Wirtschafts- und Standortentwicklung,
Bildungsplanung, Leader- Strategie, seniorenpolitische Konzepte,
Jugendwohlfahrtsplanung etc. gemeinsam gedacht und umgesetzt
werden.
Anpassung von Infrastrukturen
Herausforderungen
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
64 / 140
Der demographische Wandel macht Anpassung der Infrastrukturen notwendig,
denn Veränderungen der Bevölkerungsstruktur (z. B. Bevölkerungsrückgang,
Zunahme der Älteren) haben direkt Auswirkungen auf die Infrastruktur. Die
Ansprüche an die Ausstattung mit Infrastruktureinrichtungen werden sich
entsprechend ändern, allerdings nicht nur aufgrund des demographischen
Wandels. Wie bereits erwähnt, sind neben dem demographischen Wandel
mehrere andere Veränderungsprozesse im Gange – wie der gesellschaftliche
Wandel (z. B. Individualisierung, Differenzierung der Lebensformen) und
Wertewandel (z. B. Gleichstellung, Selbstverwirklichung), der wirtschaftliche
(Internationalisierung, Globalisierung, Arbeitsmigration), technologische (Internet,
Digitalisierung) und institutionelle Wandel (Demokratisierung etc.). Diese
Veränderungsprozesse überschneiden sich und verstärken oder wirken
ausgleichend in Bezug auf die Anforderungen an die Infrastruktur.
Die Auswirkungen sind dabei nicht in allen Infrastrukturbereichen gleich.
Während die technische Infrastruktur (Ver- und Entsorgung) unabhängig von der
demographischen Entwicklung relativ stabil ist, ist der Anpassungsdruck in
anderen Bereichen wie der sozialen, kulturellen, Bildungs- und
Gesundheitsinfrastruktur sowie der wirtschaftlichen und Verkehrsinfrastruktur
wesentlich größer. Dabei steht der Aspekt der Tragfähigkeit der Infrastruktur bzw.
ihre Finanzierbarkeit immer mehr im Vordergrund. Auch alle öffentlichen und
halböffentlichen infrastrukturellen Leistungen werden zunehmend rein unter
betriebswirtschaftlichen Effizienz- und Rentabilitätskriterien gesehen und/oder
privatisiert. Der demographische Wandel verstärkt diese Prozesse zusätzlich.
Der Anpassungsdruck hängt auch von der lokalen und regionalen Entwicklung
und demographischen Dynamik ab. Er wird unterschiedlich groß sein und kann in
eine unterschiedliche Richtung gehen – Anpassung im Sinne von einem Mehr
an Infrastruktur bis hin zu Rückbau in von Schrumpfung betroffenen Gebieten.
Dabei stellen die verschiedenen Faktoren bzw. Determinanten der
demographischen Entwicklung – steigende Lebenserwartung, sinkende
Geburtenrate, Zu- und Abwanderung – unterschiedliche Anforderungen an die
Infrastruktur.
Die steigende Lebenserwartung führt zwangsläufig zu einer zunehmenden
Alterung der Bevölkerung, d. h. die Zahl und/oder der Anteil älterer Menschen an
der Bevölkerung nimmt zu. Dieser Effekt wird durchsinkende Geburtenraten und
Abwanderung noch verstärkt, Zuwanderung junger Bevölkerungsgruppen kann
ihn etwas kompensieren und abmildern. Die Alterung der Bevölkerung führt in
der Zukunft generell zu einem höheren Bedarf an altersgerechten
Versorgungseinrichtungen
wie
Altenund
Pflegeeinrichtungen,
Gesundheitseinrichtungen etc.
Die Intensität der Alterung wird von Region zu Region verschieden sein.
Unterschiede bestehen zwischen Agglomerationen und ländlichen Räumen, aber
auch zwischen Regionen mit vergleichbarer Siedlungsstruktur. So wandern z. B.
aus strukturschwachen Regionen vor allem junge Erwachsene auf der Suche
nach Ausbildungs- oder Arbeitsplätzen ab. In wachstumsstarken Gebieten
dämpft deren Zuzug die Alterung und wirkt sich positiv auf die Zahl der Geburten
aus.
Dagegen
beschleunigt
sich
der
Alterungsprozess
in
den
Abwanderungsgebieten, aber auch in landschaftlich und/oder klimatisch
attraktiven Räumen aufgrund des überproportionalen Zuzugs älterer Menschen,
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
65 / 140
2010) – als Beispiel sei Bad Reichenhall genannt, das aufgrund seiner
Lebensqualität, der Nähe zu Salzburg und der ausgezeichneten
Gesundheitsversorgung inklusive Kurangeboten bei Senioren sehr beliebt ist.
Ältere tendieren generell zum Zuzug in Zentren, weil dort die Infrastruktur besser
ist. Die sinkende Geburtenrate als weitere Determinante der demographischen
Entwicklung hängt vor allem mit dem Wandel der gesellschaftlichen Stellung
der Frau von einer für Haushalt und Kinder zuständigen Person hin zu einer
berufstätigen Person zusammen.
Der Kinderwunsch wird damit zu einem unter mehreren Bedürfnissen. Immer
weniger Frauen, und zwar gerade die gut ausgebildeten, sind bereit, sich einem
traditionellen Rollenbild zu fügen und auf eine berufliche Karriere zu verzichten,
um Kinder groß zu ziehen. In dem Maße, in dem partnerschaftliche Modelle des
Miteinanders und Möglichkeiten, Beruf und Kinder zu vereinbaren, fehlen,
verweigern sie sich der Familiengründung. Der Rückgang der Geburtenrate ist
vor allem in peripheren ländlichen Gebieten, in denen früher kinderreiche
Familien die Regel waren, spürbar. Diese Regionen haben immer schon die
nachwuchsärmeren und wachsenden Ballungszentren mit jungen Menschen
versorgt. Seit aber selbst in diesen Regionen die Kinderzahl stark gesunken ist –
z. T. weit unter den Wert 2,1, der langfristig eine stabile Bevölkerungszahl
versprechen würde, haben sie der Abwanderung nichts mehr entgegenzusetzen.
Sie bluten demographisch aus. Vor allem die Abwanderung junger Frauen ist vor
diesem Hintergrund besonders problematisch zu sehen.
Abwanderung und Alterung gefährden damit gerade in den peripheren ländlichen
Regionen mit geringer Bevölkerungsdichte die Lebensqualität der Menschen. Die
Tragfähigkeit der sozialen, kulturellen und technischen Infrastrukturen sowie von
privaten Dienstleistungen wird zunehmend unterschritten, was mittelfristig zum
Verlust vieler Angebote führt. Der Zugang zu den vorhandenen Angeboten wird
dann zusätzlich durch die größeren Distanzen zwischen den verschiedenen
Standorten erschwert, was wiederum zu einem erhöhtem Verkehrsaufkommen
führt.
Der demographische Wandel und die Alterung sind aber nicht nur in
strukturschwachen ländlichen, sondern auch für dicht besiedelte Regionen ein
Thema – Anpassungen der Infrastrukturen sind auch dort notwendig.
Verschiebungen in der Altersstruktur werden in allen Gemeinden und Regionen
zu einer veränderten Nachfrage nach Infrastruktur führen und Anpassungen
notwendig machen.
Grundlegende Strategien und Handlungsoptionen
Prinzipiell sind drei Varianten der Umgestaltung von Infrastruktur möglich:
1. Ausbau: z. B. Ausbau der Alten- und Pflegeeinrichtungen
Gesundheitseinrichtungen,Ausbau von Kinderbetreuungseinrichtungen
(als familienpolitische Maßnahme für mehr Nachwuchs), Ausbau
Integrationsleistungen
und
von
2.
Anpassung
von
Infrastrukturen
z.
B.
durch
Verkleinerung,
Angebotsumstrukturierung
(z.
B.
Tankstellenshops,
Mittagstisch
bei
Fleischhauereien), räumliche Flexibilisierung (z. B. mobile Dienste), neue
Trägerschaften / Kooperationen etc.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
66 / 140
3. Rückbau nicht mehr tragfähiger Infrastrukturen z. B. in von Schrumpfung
betroffenen Gebieten.
In der konkreten Planung ist je nach demographischer Situation und zukünftig
zu erwartender Entwicklung für jeden einzelnen Versorgungsbereich zwischen
Ausbau, Anpassung und Rückbau und zwischen entsprechenden
Handlungsoptionen zu unterscheiden. Ziel sollte es sein, eine „bedarfsgerechte,
möglichst hochwertige, gut erreichbare und gleichzeitig finanziell tragbare
Versorgung für alle Bürgerinnen und Bürger“ zu gewährleisten. Dieses Ziel zu
erreichen ist sowohl eine kommunale, regionale als auch nationale Aufgabe. Eine
besondere Rolle kommt der regionalen Ebene und der Regionalplanung zu, denn
viele Versorgungsbereiche sind unter Tragfähigkeitsgesichtspunkten nur mehr
interkommunal und auf regionaler Ebene sinnvoll zu gestalten.
Da die Versorgung mit Infrastruktur alle BürgerInnen betrifft, sollten diese bei
Fragen der Umgestaltung von Infrastruktur aktiv mit eingebunden werden – als
Anregung hierzu können Bürgerbeteiligungsprojekte dienen. Dies ist auch
wichtig, um die tatsächlichen Bedürfnisse und Anforderungen an die Versorgung
vonseiten der BewohnerInnen und NutzerInnen zu erfassen, wobei es wesentlich
ist, alle Bevölkerungsgruppen einzubinden, insbesondere auch die weniger
mobilen Bevölkerungsgruppen (Ältere, Kinder, Jugendliche, junge Familien)
sowie die tendenziell am abwanderungswilligsten (junge Frauen und Männer).
Regional Action Plan Slovenia
Uvod
Eden pomembnejših izzivov Evropskih regij v 21. stoletju so demografske
spremembe, ki so posledica naravnih demografskih gibanj (staranje prebivalstva,
zmanjševanje rojstev, ..) in migracij. Regije Srednje Evrope se soočajo s
podobnimi demografskimi trendi. Staranje populacije, nizek naravni prirast
in ekonomske migracije pomembno vplivajo na razvoj regij in
predstavljajo izziv razvojnim politikam na vseh področjih življenja.
Razvojna agencija Sora je partner v transnacionalnem projektu »EURUFU
– Prihodnost podeželja v Evropi, Nove priložnosti za zagotavljanje javnih
storitev na podeželju”, ki analizira izzive demografskih sprememb v
podeželjskih okoljih Srednje Evrope. V okviru projekta smo ocenjevali
dejavnike, infrastrukturo in javne storitve, ki so soodvisne od strukture
prebivalstva. V projektu je poudarek na 4 področjih razvoja podeželja:
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
67 / 140
socialno in zdravstveno varstvo, izobraževanje, lokalna ekonomija in
zaposlitvene možnosti, mobilnost in transport. Osnovni namen projekta je
vzpodbujanje različnih vrst aktivnosti na podeželju, ki vodijo v
reorganizacijo in revitalizacijo storitev in infrastrukture z namenom
zadržanja aktivno delovnega prebivalstva v regiji.
V okviru projekta je razvitih 17 pilotnih akcij, ki so kot primeri dobrih praks
spopadanja z demografskimi spremembami v lokalnih okoljih preneseni
ostalim regijam. Razvojna agencija Sora v projektu zastopa področje
zaposlitvene možnosti v povezavi z možnostjo razvoja ekonomije na
podeželju. Razvili smo motivacijski program usposabljanja
»Odkrivanje inovativnih rešitev za trajnostni razvoj«, ki temelji na
motivaciji in povečanju aktivnosti pri snovanju prihodnosti, s ciljem
doseči gotovost zaposlitvene možnosti posameznika z
izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponuja lokalno okolje.
V Sloveniji je pilotno območje projekta regija Gorenjska, ožje piltono
območje izvajanja projektnih aktivnosti Razvojne agencije Sore pa je
občina Škofja Loka. Občina Škofja Loka je lansko leto pristopila k izdelavi
razvojne strategije, s katero bo opredelila strateške usmeritve in ključne
razvojne projekte, ki bodo podlaga za razvojno delo občine v naslednjem
obdobju.
Razvojna agencija Sora je za prenos EURUFU izkušenj v lokalno okolje
izbrala K&Z, Svetovanje za razvoj d.o.o. za »svetovanje in usmerjanje pri
delu z razvojnimi fokusnimi skupinami«. V skladu s pogodbo so naloge
obsegale naslednje aktivnosti:
- zasnova metodologije delavnic s fokusnimi skupinami in
načrt izvedbe delavnic,
- navodila in usmerjanje naročnika (4 interni sestanki),
- moderiranje zahtevnejših delavnic s fokusnimi skupinami
(vsaj 4 delavnice),
- vsebinsko poročilo izvedenih delavnic,
- predstavitev
naročnikom.
EURUFU
izkušenj
regiji
v
sodelovanju
z
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
68 / 140
Primer prenosa metodologije v pilotno območje Škofja Loka
Ena temeljnih nalog lokalne oblasti je skrb za lokalni trajnostni razvoj.
Občina Škofja Loka, ki je ožje pilotno območje Razvojne agencije Sora v
projektu EURUFU, doslej svojega razvoja ni načrtovala s celostnim
razvojnim dokumentom, temveč se je ravnala po Razvojnem programu za
škofjeloško območje, Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 20072013 in svojih sektorskih programih in prostorskih dokumentih. Da bi
opredelila prednostne smeri razvoja in ključne razvojne cilje je občina
pristopila k izdelavi strateškega razvojnega dokumenta. Z vključitvijo v
proces priprave lokalne razvojne strategije smo prenesli izkušnje EURUFU
projekta v lokalno okolje občine Škofja Loka.
Slika 1: Vpetost projekta EURUFU v lokalno okolje
EURUFU
Lokalno okolje:
EURUFU MODEL
Lokalno okolje:
področja
pilotne akcije
(strateški načrt)
implementacija
(
1.korak: Izbira območja
Socialno in
(kategorizacija)
zdravstveno varstvo
2. korak: Identifikacija
ključnih akterjev
Izobraževanje
Razvojne
delavnice
17
3. korak:
pilotnih
Analize in sinteze
akcij
4. korak:
Implementacija - rešitve
Zaposlitvene možnosti
in lokalno gospodarstvo
8 fokusnih
skupin
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
69 / 140
Strategija
razvoja
lokalnega
Mobilnost in transport
5. korak:
okolja
Evalvacija
Občina
Škofja Loka
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
70 / 140
Metodologija in načrt izvedbe delavnic
Uspeh strateškega načrtovanja je v veliki meri odvisen od vključevanja
javnosti že pri samem načrtovanju in kasneje pri izvajanju dogovorjenih
skupnih ciljev. Zato smo želeli v proces priprave strateškega dokumenta
lokalnega okolja s projektom EURUFU v čim večju obsegu vključiti tako
splošno kot strokovno javnost.
Slika 2: Vpetost EURUFU razvojnih delavnic s fokusnimi skupinami v
proces priprave lokalne razvojne strategije
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
71 / 140
E
OBČINSKI SVET in odbori
občinskega sveta
Javna razprava in objava
Javna predstavitev
EURUFU:
EURUFU:
ŽUPAN
Fokusna skupina
:
OKOLJE
, INFRASTRUKTURA IN
PROMET
Fokusna skupina
:
KRAJEVNE SKUPNOSTI
STRATEŠKI SVET
ZA STRATEGIJO
RAZVOJA OBČINE ŠKOFJA LOKA
Fokusna skupina
:
MLADI
Fokusna skupina
:
STARO MESTNO JEDRO
Fokusna skupina
:
STAREJŠI OBČANI
PROJEKTNA SKUPINA ZA
PRIPRAVO STRATEGIJE
Fokusna skupina
:
GOSPODARSTVO
Fokusna skupina
:
IZOBRAŽEVANJE
Spletni vprašalnik
Intervjuji
Analize
Oblikovanje slike trenutnega stanja v občini
socialnega
in
Fokusna skupina
:
TURIZEM
zdravstvenega
varstva,
na področjih
izobraževanja,
lokalne
ekonomije in zaposlitvenih priložnosti, mobilnosti ter iskanje
rešitev oziroma kako izboljšati dano situacijo, ustvarjanje novih
idej, spodbujanje inovativnosti smo dosegli z izvedbo razvojnih
delavnic z identificiranimi fokusnimi skupinami.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
72 / 140
Organizirali in izvedli smo delavnice s fokusnimi skupinami občine, katerih
namen je, da različne ciljne skupine izrazijo svoj pogled na današnje
stanje v občini in na prihodnost, z namenom zagotoviti občino prijetno za
bivanje in delo.
Metodologija izvedbe razvojnih delavnic s fokusnimi skupinami je bila
podobna, z manjšimi prilagoditvami izvedbe specifičnostim posamezne
fokusne skupine. Na delavnicah se je z različnimi metodami spodbujalo
udeležence k izražanju njihovih pogledov, izmenjavi idej.
Osnovna struktura delavnic:
-
uvod z jasno opredelitvijo ciljev delavnice,
-
predstavljanje
udeležencev
in
njihovih
pričakovanj
od
srečanja,
o metode dela: predstavi svojega soseda, energizers
(prav/narobe,..), pin-board, 3 besede, »kaj bi delal, če
ne bi bil tu«
-
osrednja tema: analiza prednosti, slabosti, priložnosti in
tveganj lokalenga okolja,
o metode dela: viharjenje možganov, listi, govoreči krog,
word caffee, pajkova mreža, točkovanje, »icebreakers«
- vstavi, če si ..;
-
vrednotenje ob zaključku,
-
zagotovitev povratne informacije prek spleta.
Slika 3: Primer metode dela: spletna kavarna (word caffee) na
delavnici za mestno jedro
Struktura omizij in način dela
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
73 / 140
Naloge za posamezno omizje
 Priloga 1: Metodologija in načrt izvedbe delavnic s fokusnimi
skupinami občine Škofja Loka
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
74 / 140
Vsebinsko poročilo izvedenih delavnic
V proces priprave lokalne strategije smo želeli v čim večji meri vključiti
lokalno okolje, tako občane kot predstavnike različnih interesnih skupin
občanov. Oblikovali smo 8 fokusnih skupin:
-
gospodarstvo,
-
turizem,
-
staro mestno jedro,
-
okolje, infrastruktura in promet,
-
izobraževanje,
-
mladi,
-
starejši občani,
-
krajevne skupnosti.
Z vsako fokusno skupino smo izvedli razvojno delavnico v mesecu
januarju in februarju 2014. Na 4 internih sestankih Razvojne agencije Sora
in zunanje sodelavke smo se dogovorili glede metodologije in izvedbe
razvojnih delavnic s fokusnimi skupinami:
-
19. in 23. december 2013,
-
8. januar 2014,
-
6. februar 2014.
 Priloga 2: Podpisne liste internih sestankov
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
75 / 140
Tabela 1: Razvojne delavnice s fokusnimi skupinami občine Škofja
Loka
Fokusna skupina
Delavnica:
datum in ura
GOSPODARSTVO
Število
udeležencev
7.1.2014, 14.00 uri
9
Moderiranje
delavnice
Rok Šimenc, Julija Primožič,
Jerneja Klemenčič Lotrič,
Slavka Zupan
OKOLJE,
INFRASTRUKTURA,
PROMET
8.1.2014, 8.00 uri
15
Kristina Miklavčič,
Jerneja Klemenčič Lotrič
Slavka Zupan
KRAJEVNE SKUPNOSTI
8.1.2014, 14.30 uri
12
(10 KS)
Kristina Miklavčič,
Jerneja Klemenčič Lotrič
Slavka Zupan
DRUŽBENE DEJAVNOSTI STAREJŠI
15.1.2014, 9.00 uri
9
Julija Primožič, Tine Radinja
DRUŽBENE DEJAVNOSTI IZOBRAŽEVANJE
21.1.2014, 9.00 uri
9
Rok Šimenc, Julija Primožič,
DRUŽBENE DEJAVNOSTI MLADI
21.1.2014, 18.00
uri
22
STARO MESTNO JEDRO
23.1.2014, 17.00
uri
14
6.2.2014, 13.00 uri
17
TURIZEM
Slavka Zupan
Rok Šimenc, Kristina Miklavčič,
Tine Radinja
Rok Šimenc, Kristina Miklavčič,
Slavka Zupan
Rok Šimenc, Kristina Miklavčič,
Julija Primožič, Slavka Zupan
 Priloga 3: Vabila, podpisne liste, predstavitve delavnic
Program razvojnih delavnic:
1. seznanitev z namenom in potekom delavnic,
2. analiza stanja: Škofja Loka 2013,
3. analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj,
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
76 / 140
4. cilji in vizija razvoja lokalnega okolja z vidika posameznih fokusnih
skupin,
5. projekti za dosego želenega stanja lokalnega okolja.
Ad1. Seznanitev z namenom in potekom delavnic
Razvojna agencija Sora je partner v transnacionalnem projektu »EURUFU
– Prihodnost podeželja v Evropi”, ki analizira izzive demografskih
sprememb in možnosti za ohranitev ravni javnih storitev in infrastrukture
na podeželju. V projektu so analizirane možnosti za trajno zagotavljanje
javnih storitev na 4 področjih: socialno in zdravstveno varstvo,
izobraževanje, lokalno gospodarstvo in zaposlitvene možnosti ter
mobilnost. Praktična izvedba projekta so razvite, testirane in vrednotene
pilotne akcije na vseh 4 področjih, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti
življenja, privlačnosti in konkurenčnosti podeželskih območij z učinkovitim
ravnanjem in upravljanjem podeželskih virov.
Ožje projektno pilotno območje Razvojne agencije Sora je občina Škofja
Loka, ki je pristopila k pripravi razvojne strategije. S projektom EURUFU
smo se vključili v proces priprave razvojne strategije z izvedbo delavnic s
fokusnimi skupinami občine. Namen delavnic je, da različne ciljne skupine
izrazijo svoj pogled na današnje stanje v občini in na prihodnost, z
namenom zagotoviti občino prijetno za bivanje in delo, z zagotavljanjem
pogojev za trajnostni in gospodarski razvoj, za nove zaposlitvene
priložnosti, kakovostno bivanje vseh generacij občanov, še posebej mladih
in starejših.
Strategija razvoja občine Škofja Loka bo ob občinskem prostorskem
načrtu najvišji krovni strateški dokument, ki bo opredeljeval prednostne
smeri razvoja in strateške projekte na vseh področjih delovanja občine v
prihodnjem programskem obdobju.
Potek delavnic je vključeval tri korake:
-
razumevanje današnjega stanja,
-
zasnovo ciljnega stanja in
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
77 / 140
-
opredelitev
ključnih
projektov
in
dejavnosti,
ki
bodo
pripeljale na želeni cilj.
Ad2. Analiza stanja: Škofja Loka 2013
V procesu priprave razvojne strategije je bila izdelana analiza stanja
občine Škofja Loka, ki vključuje ugotovitve okoljske in socio-ekonomske
analize ter ugotovitve gibanj izbranih razvojnih kazalnikov občine Škofja
Loka:
- 146 km2 oz. 6.8 % površine Gorenjske, visoka zgoščenost
poselitve,
- 14,97 % občine pod Naturo 2000,
- ohranjeno srednjeveško mestno jedro in 340 enot kulturne
dediščine,
- dobro stanje kakovosti rek,
- onesnaženost zraka ni čezmerna,
- cca 55 ha degradiranih urbanih območij,
- 71 % prebivalcev priključenih na kanalizacijski sistem in
čistilno napravo,
- občani
Škofje
Loke
proizvedejo
manj
odpadkov
kot
povprečen Gorenjec in Slovenec,
- 22.894 prebivalcev,
- povprečna starost prebivalstva narašča: 40,7 let
- poselitev je neenakomerna, več kot polovica prebivalcev (52
%) živi v mestu Škofja Loka, ki je osrednje naselje in
zaposlitveno središče,
- pozitiven naravni in negativen selitveni prirast prebivalstva,
- 8.008 gospodinjstev, povprečno 3 člani na gospodinjstvo,
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
78 / 140
- 8.214 stanovanj, od tega 189 v lasti občine; 150 ha površin
za stanovanjsko gradnjo,
- staranje prebivalstva, čeprav indeks staranja ugodnejši kot v
regiji in državi,
- podpovprečna dostopnost do zdravstvenih storitev,
- 9.247 delovno aktivnega prebivalstva in 8.449 delovnih mest,
- 878 registrirano brezposelnih oseb, nadpovprečno visok
delež brezposelnih mladih,
- cca. 5.000 oseb oz. 56 % prebivalstva se vozi na delo izven
občine, 51,2 % jih na delo prihaja iz drugih občin,
- število poslovnih subjektov in obseg poslovanja rasteta,
- 8.449 delovnih mest,
- 8,7 % stopnja brezposelnosti, upada število zaposlenih,
- plače so na ravni slovenskega povprečja, povprečna neto
plača 1.050,72 EUR,
- nižja izobrazbena struktura zaposlenih na delovnih mestih,
- kmetijstvo povečuje obseg: 459 kmetijskih gospodarstev,
126 registriranih dopolnilnih dejavnosti, 278 samozaposlenih
kmetov.
Ad3. Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj
Skozi analizo prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj je ovrednoten
današnji položaj občine Škofja Loka z vidika zagotavljanja kakovosti
bivanja občanov, izobraževanja, zaposlitvenih priložnosti, pogojev za
poslovanje podjetij, mobilnosti. Za izhodišče smo vzeli analizo, ki je
nastala v zgodnji fazi procesa priprave razvojne strategije občine.
Tabela 2: Izhodiščna analiza prednosti, slabosti, priložnosti in
tveganj
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
79 / 140
Prednosti
- Geostrateški položaj
- Izjemna kulturna dediščina
- Bližina narave in ohranjenost okolja
- Uspešna podjetja
- Obrtno podjetniška tradicija in znanja
- Dobre srednje in višje šole, še posebej
tehnične
- Razvita športna infrastruktura
- Razvejana društvena dejavnost
- Močna lokalna pripadnost
- Prostovoljstvo
Slabosti
- Slabe prometne povezave do glavnih
prometnic in neurejene prometnice v
mestu
- Odsotnost strategij
- Obremenjevanje zraka v mestu v času
kurilne sezone
- Neurejen širši urbani del mesta
- Pomanjkanje prostora v vrtcih
- Pomanjkljiva turistična infrastruktura
- Majhna pestrost storitev za starejše
- Premalo novih delovnih mest za mlade
- Prazne stavbe v občini
- Povezanost s podeželjem, možnost
oskrbe
- Neustrezni prostori knjižnice
- Dobro sodelovanje občin na Škofjeloškem
- Slaba pokritost občine s širokopasovnim
omrežjem
- Razvejano mednarodno sodelovanje
Priložnosti
-Neenakomeren infrastrukturni razvoj
mesta in podeželja
Tveganja
- Dokončanje Poljanske obvoznice
- Nadaljevanje gospodarske krize
- Aktualizacija in vsebinska prenova
starega mestnega jedra
- Zmanjšanje finančne sposobnosti občine
- Kulturni in zeleni turizem
-Preoptimistično načrtovanje in previsoka
pričakovanja
- Butični strateški produkti
- Politična nestabilnost države
- Podpora start–up podjetjem in
vzpostavitev podjetniškega centra
- Neskladna in neživljenjska zakonodaja ter
politike
- Podjetniški razvoj opuščenih industrijskih
območij
- Staranje prebivalstva
- Rast okoljske ozaveščenosti
- Obujanje in obnova obrtnih znanj
- Specializacija dejavnosti
- Medgeneracijsko sodelovanje
- Promocija samooskrbe
- Izkoriščanje lokalnih potencialov za rast
- Negativni vplivi klimatskih sprememb
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
80 / 140
dohodkov
- Povezati zeleni prostor z mestom (zelena
rekreacija)
- Koriščenje EU virov
- Spodbujanje povezovanja
- OPN odpira nove zazidljive površine
- Pritegniti investitorje
- Odpiranje navzven
- Večja uporaba IKT, interneta in e-storitev
- Enakomeren razvoj občine
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
81 / 140
Analize prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj z vidika
posameznih fokusnih skupin
Tabela 3: Konkurenčne prednosti in slabosti, priložnosti in tveganja
občine Škofja Loke z vidika gospodarstvenika
Prednosti
Slabosti
- Dobra izobraženost kadrov v
gospodarstvu
- Slaba infrastruktura (ceste, čistilne
naprave)
- Zadovoljiv vpis v lokalne tehnične šole
- Pomanjkanje kadrov (obrtniški poklici)
- Lokalno lastništvo (domači vodstveni
kadri, lokalne zaposlitve)
- »Draga občina« (visoki komunalni
prispevki, visoka cena zemljišč, lokacij)
- Pripadnost kadrov (mentaliteta)
- Zahtevni in dolgotrajni postopki
(administracija)
- Pripravljenost na delo lokalnega
prebivalstva
- Malo lastništva občine
- Tradicija v lesarstvu in strojništvu
- Visoka stopnja specializacije, višja dodana
vrednost na proizvod
- MIC ima vzpostavljeno optično povezavo
Arnes (možnost priključitve javnih ustanov)
- Močno razvita predelovalna dejavnost
- Dobro sodelovanje institucij v občini in
med občinami
Priložnosti
- Zapolnitev obstoječih prostorov
- Izkoristiti tradicijo na področju obrti,
lesarstva, kovinarstva in turizma
- Vzpostavitev spletnega portala ponudbe
razpoložljivih poslovnih prostorov
- Vzpostavitev MIC-a kot vodilnega
kovinarskega centra v Sloveniji
- Zapolnitev MIC-a z vsebino (sodelovanje
s podjetji na vseh nivojih, izobraževanje za
potrebe podjetij)
Tveganja
- Vstop Hrvaške v EU (odtekanje
kohezijskih sredstev na Hrvaško)
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
82 / 140
- Vzpostavitev centra odličnosti za CNC
tehnologije
- Druga izobraževanja (NPK) ali druga
funkcionalna izobraževanja
- Možnost priključitve javnih ustanov na
optiko
- Nabava tehnologij, ki gredo v korak s
potrebami podjetij
- Dogovarjanje za smer izobraževanja
- Nadaljevati s promocijo obrtniških
poklicev (sodelovanje s podpornimi
institucijami, tehniški dnevi)
- Vzpostavitev podjetniškega centra
(strokovna podpora podjetnikom
začetnikom)
- Spodbujanje izvoza (krepitev čezmejnega
sodelovanje)
- Uvajanje novih oblik promocije (izkoristiti
sodobna socialna omrežja)
- Razvoj turizma (prostor za kamperje,
pasijon, loški spominki)
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
83 / 140
Tabela 4: Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj z vidika
skupine za okolje, infrastrukturo in promet
Prednosti
- Geostrateški položaj (bližina letališča in
Ljubljane)
- Strateška nadgradnja železniške proge
- Izognitev tranzitnemu prometu
Slabosti
- Ukrepi zemljiške politike ne delujejo
- Ni mehanizmov za stanovanjsko gradnjo
-Premalo stanovanj in neurejena
infrastruktura, pomanjkanje storitev za
mlade družine
- Slabe prometne povezave do glavnih
prometnic
- Neurejene prometnice v mestu
Priložnosti
-
-
-
-
Dokončanje
Poljanske
obvoznice,
izgradnja Severne obvoznice in nove
navezovalne ceste Kr – Loka
Prostorska in vsebinska prenova
starega mestnega jedra
Dokončanje
kohezijskih
projektov
odvajanja ter čiščenja odpadnih voda in
vodooskrbe
Železnica
Degradirana področja in neizkoriščene
površine ter stavbe v občini
Okoljsko osveščanje
Povezovanje na medobčinski ravni
(npr.
na
področju
prometa
in
infrastrukture s Kranjem) ter z
namenom vključevanja v širšo regijo
(tudi z občinami kot so Vrhnika,
Kamnik, Grosuplje, Domžale, Ljubljana
– priložnost za gospodarstvo)
Pridobivanje znanja v pravo smer
Družbena odgovornost
Tveganja
- Zemljiška politika
- Odseljevanje mladih
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
84 / 140
Tabela 5: Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj z vidika
krajevnih skupnosti
Prednosti
-
Slabosti
Industrijska cona, trgovski centri,
-
železnica – KS Trata
-
Kulturne dejavnosti v kulturnem
domu,
bližina
glavnega
mesta,
-
dobri pogoji za kmetijstvo, bližina
vrtca , športni center Gorajte – KS
Sv. Duh
-
Ugodna lokacija Reteč in Gorenje
vasi – KS Reteče - Gorenja vas
-
-
Avtobusna in železniška postaja –
KS Reteče - Gorenja vas
-
Osnovna šola od 1. do 5. razreda,
vrtec – KS Reteče - Gorenja vas
-
-
-
-
Promet (krožišče v centru vasi in del
pločnika),
železniška
postaja
v
Godešiču in propadanje kmetij (ni
naslednikov) – KS Godešič
Severna obvoznica, poplavno območje
– vodotoki, optika (cevi so v zemlji, ni
investitorja), plinovodno omrežje (1.600
priključkov za plin, uporablja se jih le
500), potrebno je znižati strošek
priključitve, stroške pa pokriti z
omrežnino – KS Kamnitnik
bivalno okolje in industrija, promet in
pločniki, staranje prebivalstva, slabo
odzivanje krajanov (služnosti za
kanalizacijo,
vodovod), povezava
kolesarskih poti – KS Trata
Veliko priseljevanje, težave velikih
kmetij v naseljih zaradi novogradenj,
slabe prometne povezave oziroma
povečanje obremenjenosti prometnih
povezav, NATURA 2000 in Severna
obvoznica (neusklajenost občinskih
oddelkov), neusklajenost komunalne
infrastrukture pri novogradnjah – KS
Sv. Duh
Prometne povezave (veliko privatnikov
se je zaradi nedostopnosti Poljanske
obvoznice
izselilo),
širokopasovno
omrežje (prijava sivih lis), kanalizacijski
sistem (MKČN) – KS Zminec
Severna obvoznica, optika – KS
Kamnitnik
Obvoznica, ni še urejeno otroško
igrišče za UE, 33 km makedamskih
cestišč, plin, športno igrišče v Hrastnici,
kanalizacija, optika – KS Škofja Loka –
Mesto
Infrastruktura, šolstvo, turistična cesta
Martinj vrh – Zapreval, investitor za
žago oz. ni investicij za izkoriščanje
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
85 / 140
-
-
-
gozdov – KS Sv. Lenart – Luša
IKT infrastruktura, optika, vodovod,
dotrajana
cestna
infrastruktura,
prometna varnost - KS Stara Loka –
Podlubnik
Optika, vrtec (možnost preureditve šole
v Gabrku), ceste (odročni kraji),
kanalizacija, sodelovanje – KS Log
preozke in neprimerne ceste, zlasti
skozi vaško jedro – KS Gorenja vas
- Reteče
-
premalo
parkirnih
površin
ob
objektih centralnih dejavnosti t.j. na
področju od šole do cerkve ter ob
železniški postaji - KS Gorenja vas
- Reteče
-
Poslovilni objekt na pokopališču,
poleg tega ni več prostora za nove
grobove - KS Gorenja vas - Reteče
-
dotrajanost kulturnega doma - KS
Gorenja vas - Reteče
-
neurejeno področje, kjer se nahaja
tovarna Domel – KS Gorenja vas Reteče
-
neurejenost
na
področju
od
regionalne ceste Jeprca – Škofja
Loka proti gramozni jami, področje
okoli gramozne jame pa postaja
eno veliko smetišče - KS Gorenja
vas - Reteče
-
del krajevne skupnosti Gorenja vas
– Reteče še vedno nima ustrezne
telekomunikacijske povezave - KS
Priložnosti
-
Izkoriščenost NATURE 2000, ki sama
zavira turizem in šport (športnorekreativna cona), prenova objektov
Gorenja vas – Reteče
Tveganja
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
86 / 140
-
-
-
-
-
-
-
-
-
(kulturna dediščina, 3 stare kmetije, ki
bi jih lahko obnovili), medgeneracijsko
sodelovanje - KS Godešič
Industrijska
cona
(večje
število
delovnih
mest),
trgovski
centri,
železniška postaja, medgeneracijsko
sodelovanje, samooskrba oz. ureditev
vrtičkov v urbanih naseljih, urejanje
športnih parkov – KS Trata
Trženje lepih krajev (turizem), ureditev
prostora
za
druženje
krajanov,
dokončanje obvoznice - KS Zminec
Tržnica
kmetijskih
proizvodov,
možnost kopanja poleti in pozimi
(predlog brezplačnega avtobusa do
Železnikov), ureditev vodotokov – KS
Kamnitnik
Poudarek na turizmu, obnova objektov
(kapelic) v Puštalu in Hribcu, ureditev
otroškega igrišča, protipoplavni ščit v
Puštalu – KS Škofja Loka – Mesto
Vrtec, podaljšano bivanje, razvoj
podeželja, turistična cesta Martinj vrh,
žage, obdelave lesa se lotiti bolj
sistematsko – KS Sv. Lenart – Luša
Kulturni in zeleni turizem, bolje
izkoristiti
Visoko,
promocija
samooskrbe – KS Log
Severna obvoznica, izkoristiti naravne
danosti (gozd), ustvarjanje dodane
vrednosti v kmetijstvu, spodbude za
sodelovanje
kmetov
na
tržnici,
spodbujanje varčnejšega ogrevanja,
civilna iniciativa za oživitev Stare Loke
– KS Stara Loka – Podlubnik
Kulturna dvorana, bližina večjih mest,
dobri pogoji za kmetijstvo, vrtec, razvoj
športnega parka Gorajte – KS Sv. Duh
razširitev vaškega pokopališča z
izgradnjo poslovilnega objekta – KS
Gorenja vas - Reteče
-
celostna ureditev vaškega jedra s
poudarkom na prometni ureditvi KS Gorenja vas - Reteče
-
obnova
kulturnega
doma
-
KS
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
87 / 140
Gorenja vas - Reteče
-
celostna ureditev področja okrog
tovarne
Domel
in
železniške
postaje - KS Gorenja vas - Reteče
-
povečanje otroškega igrišča - KS
Gorenja vas – Reteče
Tabeča 6: Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj z vidika
starejših občanov
Prednosti
-
Slabosti
Strokoven in dobro delujoč dom za
-
Dostopnost storitev
starostnike
-
Slaba informiranost in obveščenost
Vzpostavljena
mreža
storitev
starejše populacije o razpoložljivih
pomoči na domu
-
Široka društvena dejavnost
-
Oblikovana mreža MATIJA
storitvah
-
Pomanjkanje sredstev za izvajanje
aktivnosti - premalo izkoriščena
evropska sredstva
-
Pomanjkanje primernih prostorov
za delovanje društev
-
Pomanjkanje
posameznih
prostovoljcev
skupin
npr.
(iz
mlajši
upokojenci)
-
Nepovezanost
prostovoljcev
institucijami
in
med
pomanjkanje
njihove enotne koordinacije
Priložnosti
-
Nadgradnja, širitev in prilagoditev
obstoječih storitev
Nadgradnja in širitev storitev pomoči
na domu z dodatnimi storitvami npr.
telemedicina (naprave za merjenje
krvnega tlaka, sladkorja v krvi, naprave
in pomoč na daljavo - alarmi ob padcu)
Tveganja
-
-
Nezmožnost pridobiti sredstva za
osnovne
prostore
za
izvajanje
dejavnosti
Premalo postelj za vse, ki bi to želeli v
prihodnosti.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
88 / 140
-
-
-
-
Razvoj
dodatnih
storitev
za
podaljševanje bivanja starostnikov na
domu (priložnost za kreiranje novih
delovnih mest tudi v okviru socialnega
podjetništva)
Širitev
vsebin
medgeneracijskega
sodelovanja (prenos znanja in izkušenj,
obiski šol, vrtcev, prostovoljci v
institucionalnem varstvu)
Nadgradnja
vsebin
medgeneracijskega sodelovanja v
okviru centra DUO na Mestnem trgu
Širjenje prostovoljstva tudi na nove
oblike pomoči (npr. pomoč iz trgovine)
-
Dnevno varstvo (dnevni center)
-
Začasna
namestitev
v
domu
starostnikov
-
Varovana stanovanja
Koordinacija in povezovanje
prostovoljcev v lokalnem okolju
dela
Tabela 7: Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj z vidika
izobraževalnih ustanov
Prednosti
-
Kakovostne srednje in višje šole, še
Slabosti
-
posebej tehnične
Slaba
športna
infrastruktura
pri
šolah (zastarela, pomanjkanje)
-
Neurejene
pešpoti
(AP-šola)
in
nevarne pešpoti (npr. Hrastnica ni
pločnika) do šol in šolski prevozi
-
Pomanjkanje vzdrževanih odprtih
otroških igrišč
-
Pomanjkanje
sodelovanja
med
izobraževalnimi institucijami in z
občino
(izmenjava
mnenj,
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
89 / 140
informacij)
Priložnosti
-
Medgeneracijsko
(knjižnica
kot
Tveganja
sodelovanje
središče
in
vir
dostopa do znanja in tehnologije,
DUO center)
-
Združevanje
in
povezovanje
izobraževalnih institucij v lokalnem
prostoru (horizotnalno in vertikalno)
-
Nadgradnja portala za prireditve
-
Izkoristiti potenciale ustanov, ki so
v
prostoru
(prostorske,
kadrovske,…)
Tabela 8: Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj za mlade
v občini
Prednosti
- Zadovoljiva infrastruktura
Slabosti
-
Pomanjkanje solidarnosti,
družbene angažiranosti,
- Ideje/angažiranost/zagnanost mladih
pesimizem
-
Pomanjkanje podpornih institucij
za realizacijo idej
-
Pomanjkanje ˝vzorcev˝
vključevanja v delovna razmerja
(mladi se danes ne morejo
zaposlovati na tak način, kot so to
počeli naši starši) – težko se je
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
90 / 140
vključiti v delo
-
Slabo povezovanje študija s prakso
-
Slaba povezanost med različnimi
nosilci dejavnosti
-
Pomanjkanje mreženja na
nacionalnem in mednarodnem
nivoju
-
Preokupacija s formalnim
izobraževanjem, zanemarjenje
neformalnega izobraževanja
-
Nepovezanost mladih s širšim
družbenim okoljem, nepovezanost
mladinskih organizacij
-
Velika stanovanjska kriza – ni
možnosti nakupa stanovanj za
mlade
-
Pomanjkanje sodobne kulturne
infrastrukture - odsotnost
primernih galerij in podpore za
mlade, sodobne umetnike
(sredstva se namenjajo le za
kulturno dediščino)
-
Premajhen poudarek/predstavitev
možnosti mladim za delo na
kmetiji/podeželju (izobraževanja
za bodoče mlade kmete)
-
Slaba komunikacija med občino in
NVO-ji
Priložnosti
-
Spodbujanje
izobraževalnih
Tveganja
povezovanja
ustanov,
s
podjetniškim sektorjem
-
Prazne stavbe v občini uporabiti za
izvajanje mladinskih aktivnosti, za
ureditev
stanovanj
in
novih
-
Prostovoljstvo
–
nevarnost
za
izkoriščanje delovne sile
Migracija
sposobnih,
izobraženih
mladih iz občine
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
91 / 140
poslovnih prostorov
-
Integracija mladinskega sektorja z
lokalnim
okoljem
(mladinske
dejavnosti delujejo na način, da
mladi
skozi
zadružno
in
kooperativno iniciativo ostanejo in
razvijajo lokalno okolje)
-
Boljša
izkoriščenost
kulturnega
potenciala
-
Ureditev knjižnice v ˝open center˝
(prostor
za
druženje,
izobraževanje…)
Tabela 9: Fokusna skupina za staro mestno jedro je označila Škofjo
Loko v pozitivnem in negativnem smislu
Pozitivno
-
Negativno
-
pisana Loka
zgodovinsko ohranjena
šarm
kulturna dediščina
bogata dediščina
mesto zaprto za promet
pripadnost
ohranjenost
promet
neurejenost
pomanjkanje utripa
neživo mesto
prazne stavbe
degradiranost Stare Loke
neurejenost javnih površin
neurejenost hiš, lokalov
Fokusna skupina za turizem se je osredotočila le na ovire razvoja turizma
v občini.
Tabela 10: Ovire, da v občini ni več turistov in turizem ne postane
pomembnejša gospodarska dejavnot?
Ovire
-
ni dogajanja v mestu
-
ni močnih produktov
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
92 / 140
-
ni interesa zasebnikov za vlaganje v turizem
-
turizem je nepomembna panoga v očeh Občine
-
turizem ni prepoznan kot priložnost
-
premalo je spodbud s strani Občine
-
Občina nima vizije glede turizma, nujni so konkretni ukrepi
-
prenizka ambicioznost idej
-
razdrobljenost in nepovezanost organizacij, ki delujejo na področju
turizma
-
pomanjkljiva infrastruktura (hotel, kamp)
-
še vedno relativno dobro gospodarstvo
-
neprepoznavnost Slovenije, ni kritične mase obiskovalcev
Na osnovi analiz prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj posameznih
fokusnih skupin smo oblikovali skupno analizo, ki prikazuje
najpomembnejše notranje potenciale občine in opredeljuje priložnosti
občine, na katerih naj občina gradi prihodnji razvoj. Po drugi strani so
prepoznane ključne pomanjkljivosti in razvojne ovire v občini, ki jih je
potrebno odpraviti. Izvajanje zastavljenega razvoja bodo spremljala tudi
tveganja, na katera občina nima vpliva, vendar se jih mora zavedati in
pravočasno ukrepati.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
93 / 140
Tabela 11: Skupna analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj
Prednosti
-
Geostrateški položaj
Izjemna kulturna dediščina
Kakovostne srednje in višje šole, še
posebej tehnične
Bližina narave in ohranjenost okolja
Uspešna podjetja
Obrtno podjetniška tradicija in znanja
Izobraženi in zavzeti kadri
Razvita športna infrastruktura
Razvejana društvena dejavnost
Močna lokalna pripadnost
Prostovoljstvo
Povezanost s podeželjem, možnost
oskrbe
Dobro
sodelovanje
občin
na
Škofjeloškem
Razvejano mednarodno sodelovanje
Rast števila prebivalstva
Raznolika kulturna ustvarjalnost
Vzpostavljena mreža storitev za
starejše
Slabosti
-
Priložnosti
-
Dokončanje obeh obvoznic in nove
navezovalne ceste Kr – Loka
Razvoj produktov
kulturnega in
zelenega
turizma
ter
javne
infrastrukture
Podpora start – up podjetjem,
podjetniški center
Prostorska in vsebinska prenova
starega mestnega jedra
Pritegniti investitorje in podjetniški
razvoj
v
opuščena
industrijska
Slabe prometne povezave do glavnih
prometnic
Neurejene
prometnice,
pločniki,
pešpoti, kolesarske poti in premalo
parkirišč
Pomanjkljiva turistična infrastruktura
Neurejen urbani del občine vključno z
zelenimi mestnimi površinami
Pomanjkanje prostora v vrtcih
Slaba informiranost starejših
Premalo novih delovnih mest za mlade
Prazne stavbe in degradirane površine
Neustrezni prostori knjižnice
Slaba pokritost s širokopasovnim
omrežjem
Neenakomeren infrastrukturni razvoj
mesta in podeželja (kanalizacije, ceste,
kulturni domovi, pokopališča,..)
Premalo stanovanj, storitev za mlade
družine
Nizka
izkoriščenost
plinovodnega
omrežja
Neusklajenost
gradnje
kom.
infrastrukture
Pomanjkanje športne infrastrukture pri
OŠ; nezadostno vzdrževanje igrišč
Pomanjkanje primernih prostorov za
delovanje društev in druženje krajanov
po vaseh
Odsotnost
koordinacije
med
institucijami, NVO
Pomanjkanje utripa v starem mestnem
jedru
Tveganja
-
Nadaljevanje gospodarske krize
Zmanjšanje
finančne
sposobnosti
občine
Preoptimistično
načrtovanje
in
previsoka pričakovanja
Politična nestabilnost države
Neskladna in neživljenjska zakonodaja
ter politike
Staranje prebivalstva
Negativni vplivi klimatskih sprememb
(poplavne površine,..)
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
94 / 140
-
območja, zgradbe in prostore
Rast
okoljske
ozaveščenosti
in
družbene odgovornosti
Obujanje obrtnih znanj in promocija
obrtnih poklicev
Širjenje
medgeneracijskega
sodelovanja in nadgradnja storitev za
pomoč starejšim
Promocija lokalne samooskrbe s hrano
in energijo
Izkoriščanje lokalnih potencialov za
rast dohodkov
Povezati zeleni prostor z mestom
(zelena rekreacija)
Koriščenje EU virov
Spodbujanje povezovanja ključnih
sektorjev znotraj občine in na
medobčinski ravni
Večja uporaba IKT, interneta, dr.
omrežij, e-storitev
Enakomeren razvoj občine
Dokončanje
kohezijskih
okoljskih
projektov
Boljše izkoriščanje železnice
-
Malo objektov in zemljišč v lasti občine
( v smislu razvojnega inštrumenta)
Konflikti v prostoru: bivalno okolje,
industrija, kmetijska dejavnost
Draga občina (lokalne takse, zemljišča)
Iz skupne analize prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj lahko
povzamemo ključne ugotovitve na 4 področjih:
- ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI IN LOKALNO GOSPODARSTVO
Lokalno gospodarstvo je obdržalo svoja temeljna jedra, obseg poslovanja
in konkurenčnost, vendar tudi na račun zmanjševanja števila zaposlenih.
Med konkurenčnimi prednostmi izstopajo tehnična znanja, prisotnost
srednjih in višjih šol ter usmeritev v 4 panoge: lesna dejavnost, kovinsko
predelovalna dejavnost, turizem in proizvodnja hrane. V lokalnem okolju
narašča tudi število kmetijskih gospodarstev, število registriranih
dopolnilnih dejavnosti in število samozaposlenih kmetov. Ključen izziv za
občino je ustvariti spodbudno lokalno poslovno okolje, da bodo ljudje ostali
in iskali zaposlitvene možnosti v lokalnem okolju, da bodo ostala podjetja,
nastajala in prihajala nova ter izboljšanje možnosti za zaposlovanje
mladih.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
95 / 140
- IZOBRAŽEVANJE
V občini se izvaja formalno izobraževanje v 4 osnovnih šolah s 4
podružnicami, 3 srednjih, višji strokovni šoli, Ljudski univerzi,
Medpodjetniškem izobraževalnem centru in Glasbeni šoli. Pomembna
konkurenčna prednost so razvita tehnična znanja, zato mora občina
podpirati nadaljna prizadevanja za kakovostni razvoj programov srednjih,
višjih in visokih strokovnih šol. K dvigu izobrazbene ravni aktivnega
prebivalstva prispeva Ljudska univerza z izvajanjem programov
vseživljenjskega izobraževanja. Pomembno vlogo pri izobraževanju ima
tudi knjižnica, vendar bo občina morala strmeti k izboljšanju pogojev za
njeno delovanje. Izziv za občino je tudi ohranjanje manjših podružničnih
šol na podeželju, ki pomembno prispevajo k razpršeni poselitvi, pestrosti
družbenega življenja in kulturnega dogajanja na podeželju.
- PROMET IN DOSTOPNOST
Škofja Loka ima ugoden geo-strateški položaj, obenem pa izredno slabo
prometno povezavo do strateških prometnic, neurejeno prometno
infrastrukturo v mestu in na podeželju (pešpoti, kolesarske steze, cone
umirjenega prometa, parkirišča). To ogroža mobilnost občanov ter
predstavlja oviro za gospodarstvo in razvoj turizma. Poleg prometne
infrastrukture pa je za občino izziv tudi izboljšanje javnega prometa
(avtobusni, železniški), ki je nepovezan in slabo prilagojen uporabnikom.
Podeželje je z izjemo šolskega prometa slabo pokrito z javnimi prevozi.
- SOCIALNO IN ZDRAVSTVENO VARSTVO
Povprečna starost občanov se z leti zvišuje, občinski indeks staranja se
razvojno slabša. Poskrbeti bo potrebno za ukrepe, ki bodo spodbudili
mlade in mlade družine, da ostanejo v občini, hkrati pa zagotoviti tako
srednjim kot starejši generaciji kakovostno, dostopno ter finančno vzdržno
ponudbo izobraževalnih, zdravstvenih, socialno-varstvenih, športnorekreacijskih in kulturnih programov ter infrastrukture.
Ad 4. Cilji in vizija lokalnega razvoja z vidika posameznih fokusnih
skupin
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
96 / 140
Vizija opisuje želeno stanje lokalnega okolja, ki ga občani želijo doseči v
naslednjih letih. Za izhodišče smo vzeli 4 predloge vizije, ki so bili
oblikovani v predhodnem procesu priprave strategije (tabela 12).
Fokusnim skupinam so bili predstavljeni predlogi vizij, ki so jih nato
rangirale in dopolnjevale.
Tabela 12: Predlogi vizije lokalnega okolja
PREDLOGI
VIZIJ
Turistična in
živahna
srednjeveška
lepotica:
urejeno mesto,
zanimivo in
dostopno za
obiskovalce,
vlagatelje,
podjetne; mesto z
utripom in visoko
kulturo bivanja.
Uspešna loka:
mesto z zdravim
gospodarstvom
in presežki v
ponudbi javnih
storitev za
občane vseh
starosti.
Zelena loka:
trajnostno
naravnana občina:
samooskrbna,
ljudem prijazna, z
zelenimi
ekonomijami,
urejeno
infrastrukturo in
javnim prevozom.
Gospodarski
center Gorenjske:
najbolj inovativno
mesto v regiji,
mesto priložnosti,
delovnih mest in
visoke dodane
vrednosti.
Uspešna loka,
dopolnjena z
elementi vseh
ostalih 3
predlaganih vizij
Gospodarstvo
Okolje,
infrastruktura in
promet
Predlagane vizije so preveč popredalčkane, izključujoče; vizija mora povezovati vsa
področja.
Krajevne
skupnosti
Predstavnikom krajevnih skupnosti so bili predstavljeni predlogi vizij, vendar se zaradi
pomanjkanja časa niso opredelili.
Starejši občani
9 glasov
8 glasov
6 glasov
1 glas
Izobraževanje
9 glasov
9 glasov
8 glasov
3 glasovi
Predlogi za novo vizijo: napredna, uspešna, sledi razvojnim trendom, zaželena, odprta,
privlačna, trajnostna in družbeno odgovorna, mesto priložnosti.
V viziji naj se izpostavi medgeneracijsko sodelovanje (community center)
MLADI
5 glasov
3 glasovi
8 glasov
MESTNO
Pisana Loka, dodati: z visoko kulturo bivanja.
6 glasov
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
97 / 140
JEDRO
TURIZEM
Skupina ni obravnavala predlogov vizij.
Udeleženci delavnic so bili enotni, da vizija lokalnega okolja mora
vključevati vsa zgoraj omenjena področja, od gospodarstva, turizma,
kulture, izobraževanja, trajnostne mobilnosti, okolja, socialnega in
zdravstvenega varstva.
Na osnovi izvedenih delavnic smo oblikovali predlog vizije:
Škofja Loka bo občina z modernim gospodarskim in socialnim razvojem. V
središče svojega delovanja postavlja občana, njegove potrebe in
potenciale. Ob tem spoštuje okolje, skrbno neguje svoje podeželje in
svojo identiteto. V zelenem zaledju urbane Slovenije bo občina Škofja
Loka zaželen prostor za bivanje z visoko kulturo bivanja vseh generacij,
privlačen cilj za turiste in spodbudno okolje za gospodarstvo.
Fokusnim skupinam je bil predstavljen nabor 10 ciljev:
- 25 % zmanjšan promet v mestu in izboljšana prometna
dostopnost,
- 90 % gospodinjstev pokritih s širokopasovnimi povezavami,
- zagotovljeno 100 % čiščenje odpadnih voda v mestu in na
podeželju,
- vodovod v občini brez azbestnih cevi,
- X km novih in povezanih kolesarskih poti,
- 100 % več prenočitvenih zmogljivosti in 3 x več turistov,
- ustvarjenih 500/1000 novih delovnih mest,
- zagotovljena 100 % možnost oskrbe starejših in varstva otrok v
domači občini,
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
98 / 140
- boljša dostopnost do znanja in knjige za čim večji krog
občanov,
- živahno, urejeno in poseljeno mesto in podeželje.
Udeleženci so navedene cilje vsebinsko dopolnjevali in rangirali. Vsaka
fokusna skupina ni rangirala vseh ciljev, ampak so se nekatere
(starostniki, izobraževanje, mladi, mestno jedro, turizem) osredotočile le
na cilje svojega področja.
Tabela 13: Preoblikovani cilji lokalnega okolja in rangiranje
NABOR CILJEV / FOKUSNE SKUPINE
Gospo-
Okolje,
darstvo
infrast.,
Krajevne
skupnos
ti
Mladi
promet
Trajnostna mobilnost in dostopnost
2
10
7
3
90 % gospodinjstev pokritih s širokopasovnimi
4
1
3
1
Urejena okoljska infrastruktura v mestu in na podeželju
/
4
1
0
Turizem (prenočitvene zmogljivosti, več turistov)
6
5
0
7
Ustvarjena nova delovna mesta in znižanje
10
4
8
21
1
0
1
1
0
3
0
5
3
6
1
5
Zagotovitev lokalne samooskrbe s hrano
4
5
5
8
Energetsko učinkovita občina
1
2
0
1
povezavami
brezposelnosti
Zagotovljena 100 % možnost oskrbe starejših in varstva
otrok v domači občini za tiste, ki to želijo
Boljša dostopnost do znanja in ustanov za čim večji krog
občanov
Vsebinska in arhitekturna ureditev starega mestnega
jedra in širše okolice
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
99 / 140
Fokusna skupina - starostniki
Udeležencem so bili predstavljeni cilji, vendar jih niso rangirali po
pomembnosti. Posebno pozornost so namenili cilju, ki se nanaša na ciljno
skupino starostnikov. Udeleženci so bili mnenja, da je v občini potrebno
zagotoviti 100 % možnost oskrbe starejših s širitvijo storitev v domače
okolje in neinstitucionalne oblike pomoči (pomoč na domu, dnevno
varstvo, pomoč na daljavo).
Fokusna skupina - izobraževanje
Udeležencem so bili predstavljeni cilji, vendar jih niso rangirali po
pomembnosti. Posebno pozornost so namenili cilju, ki se nanašajo na
področje izobraževanja in dostopnosti do znanja in ustanov: boljša
lokacijska, cenovna, programska, terminska in zaposlitvena dostopnost do
znanja in ustanov za čim večji krog občanov.
Fokusna skupina – mladi je dodala nove cilje:
- stanovanja za mlade,
- integriran mladinski sektor (vključevanje v družbo, v zaposlovanje),
- zagotovitev pogojev za umetniško ustvarjanje in kulturno udejstvovanje
mladih.
Fokusna skupina - mestno jedro je izpostavila prioritetna cilja: turizem
(prenočitvene kacacitete, več turistov) in kvaliteta življenja (zagotovljena
100 % možnost oskrbe starejših in varstva otrok v domači občini za tiste,
ki to želijo ter boljša dostopnost do znanja in ustanov za čim večji krog
občanov).
Fokusna skupina – turizem je izpostavila ključne cilje:
- povezati institucije, ki se ukvarjajo s kulturo in turizmom,
- ureditev turistične in ostale infrastrukture (hotel, kamp),
- več turističnih produktov (tematske poti, prireditve).
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
100 / 140
Največkrat izpostavljeni cilji s strani udeležencev delavnic
posameznih fokusnih skupin:
- nova delovna mesta in zniževanje brezposelnosti,
- trajnostna mobilnost in dostopnost,
- turizem (večje prenočitvene kapacitete, več turističnih produktov,
ureditev mestnega jedra),
- zagotovitev lokalne samooskrbe s hrano,
- možnost oskrbe starejših s širitvijo storitev v domače okolje in
neinstitucionalne oblike pomoči.
Ad 5. Projekti za dosego želenega stanja lokalnega okolja
Po oblikovanju vizije in postavitvi ciljev smo delo v fokusnih skupina
nadaljevali z definiranjem projektov, s katerimi bomo dosegli zastavljene
cilje.
Tabela 14: Nabor projektnih predlogov
Fokusna
Št.
Projekt
skupina
1
Podjetniški inkubator
Gospodarstvo Povečanje delovnih mest
2
Priprava energetskega certifikata
Gospodarstvo Energetska samooskrba
Cilj
Vzpostavitev spletnega portala ponudbe
3
razpoložljivih poslovnih prostorov
Gospodarstvo Povečanje delovnih mest
Okolje,
infrast.,
4
Energetska sanacija gasilskih domov
Izvajanje monitoringa energetske
5
učinkovitosti objektov
promet
Okolje,
infrast.,
Povečanje URE
Povečanje URE
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
101 / 140
Fokusna
Št.
Projekt
skupina
Cilj
promet
6
7
Okolje,
Zaščita in reševanje (z rastjo
Razvoj gasilstva na splošno vzporedno z
infrast.,
prebivalstva in gospodarstva se
razvojnimi cilji
promet
povečuje verjetnost nezgod in požarov)
Vlaganja v obnovo in izgradnja
Okolje,
Zaščita in reševanje (z rastjo
infrastrukture, opremo ter znanje s področja
infrast.,
prebivalstva in gospodarstva se
zaščite in reševanja
promet
povečuje verjetnost nezgod in požarov)
Okolje,
infrast.,
8
Regijski projekt ureditve prometnih povezav
promet
Trajnostna mobilnost
Izvedba projekta trajnostne mobilnosti
(Poljanska in Severna obvoznica,
povezovalna cesta Kranj - Loka (via Meja) in
IC Trato, povezava na avtocesto Meja Vodice, povezava kolesarskih poti, enotna
vozovnica za javni prevoz, izposojo koles,
parkiranje, ureditev železniške postaje
Škofja Loka in Reteče, osvoboditev mesta
tranzitnega prometa, ureditev mestnega
jedra skupaj z vodotoki, umik motornega
prometa izven SMJ, boljše povezave na LJ,
Kranj in letališče Jožeta Pučnika, uredite
območja avtobusne postaje, preureditev
ceste prek Spodnjega trga, preureditev
Kidričeve ceste, sprejetje OPN za novo
9
železniško progo - primestna proga za
Okolje,
Ljubljano, umestitev navezovalne ceste na
infrast.,
avtocestni sistem v prostor - OPPN ipd.)
promet
Trajnostna mobilnost
Okolje,
10
Prenova starega mestnega jedra in obrežja
infrast.,
Vsebinska in arhitekturna ureditev SMJ
obeh Sor
promet
in okolice
Okolje,
11
Prenova Kapucinskega predmestja
12
Prenova širšega obrežja okrog železnice
infrast.,
Vsebinska in arhitekturna ureditev SMJ
promet
in okolice
Okolje,
Trajnostna mobilnost
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
102 / 140
Fokusna
Št.
Projekt
skupina
Cilj
infrast.,
promet
Okolje,
13
Urejanje in vzdrževanje zelenih in odprtih
infrast.,
Vsebinska in arhitekturna ureditev SMJ
površin mesta
promet
in okolice/Trajnostna mobilnost
Samooskrba (spodbujanje permanentnega
kmetovanja, ureditev javnih površin z
vrtninami in sadnim drevjem, zagotoviti večji
14
delež obdelanosti primernih kmetijskih
Okolje,
površin, ureditev regionalne eko tržnice s
infrast.,
stalno mrežo dobaviteljev)
promet
Lokalna oskrba s hrano
Okolje,
15
Vzpostavitev širokopasovnih povezav, nov
infrast.,
načrt razvoja širokopasovnega omrežja
promet
Sledi ostalim ciljem
Okolje,
16
Prilagoditev programov v šolah in vrtcih
infrast.,
okoljskemu osveščanju
promet
Izobraževanje
Okolje,
infrast.,
17
Izraba celotne razpoložljive lokalne biomase
promet
Povečanje URE
Okoljska infrastruktura (izvedba kohezijskih
projektov UPS - oskrba s pitno vodo ter
odvajanja in čiščenja odpadnih voda v
porečju Sore, projektov komunalne ureditve
Stara Loka, Puštal, Godešič, Reteče,
Virmaše, Grenc, v izdelavi Program
18
opremljanja za odvajanje in čiščenje
Okolje,
odpadnih voda, spodbujanje izgradnje
infrast.,
MKČN
promet
Okoljska infrastruktura
Okolje,
19
20
Energetska sanacija javnih objektov v lasti
infrast.,
občine
promet
Ustrezna komunalna ureditev mestnih in
Okolje,
primestnih aglomeracij (kanalizacija,
infrast.,
vodovod, čistilne naprave)
promet
Povečanje URE
Okoljska infrastruktura
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
103 / 140
Fokusna
Št.
Projekt
skupina
Cilj
Okolje,
infrast.,
21
Izgradnja hotela
promet
Turizem
Okolje,
22
Širitev industrijske cone in povezava MIC s
infrast.,
podjetji
promet
Ustvarjena nova delovna mesta
Okolje,
23
Uvedba instrumentov zemljiške politike po
infrast.,
aktivaciji degradiranih urbanih površin
promet
Okoljska infrastruktura
Okolje,
24
Ureditev javnih površin (tlakovanje)
infrast.,
Vsebinska in arhitekturna ureditev SMJ
promet
in okolice
Okolje,
infrast.,
25
Coworking
promet
Ustvarjena nova delovna mesta
Okolje,
26
Center za eko hrano (pridelke in izdelke)
infrast.,
Vsebinska in arhitekturna ureditev SMJ
promet
in okolice
Okolje,
27
Pasijonski oddelek v muzeju
infrast.,
Vsebinska in arhitekturna ureditev SMJ
promet
in okolice
Okolje,
infrast.,
28
Ureditev kopališča
promet
Turizem
Ustvarjanje in zagotavljanje visoke kakovosti
29
30
javnih urbanih prostorov (okrepitev
Okolje,
povezanosti arhitekture, načrtovanja
infrast.,
Vsebinska in arhitekturna ureditev SMJ
infrastrukture in urbanega načrtovanja)
promet
in okolice / Turizem
Ureditev prometa in vodotokov (izgradnja
Krajevne
obvoznic, cest, pločnikov ipd.)
skupnosti
Trajnostna mobilnost
Krajevne
31
Železniška postaja Godešič
skupnosti
Trajnostna mobilnost
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
104 / 140
Fokusna
Št.
32
Projekt
Preprečevanje propadanja kmetij
skupina
Cilj
Krajevne
Medgeneracijsko sodelovanje, nova
skupnosti
delovna mesta
Krajevne
33
34
Širokopasovno omrežje
Izgradnja vrtca (obnova šole v Gabrku)
skupnosti
Sledi ostalim ciljem
Krajevne
Zagotovljena 100% možnost oskrbe
skupnosti
starejših in varstva otrok v domači občini.
Krajevne
35
Turistična cesta Martinj vrh - Zapreval
36
Otroško igrišče za UE
skupnosti
Obnova objektov (kapelic) v Puštalu in
Krajevne
Hribcu
skupnosti
skupnosti
Turizem
Krajevne
37
Turizem / Druga infrastruktura
Turizem / Druga infrastruktura
Krajevne
38
Športno igrišče Hrastnica
skupnosti
Turizem / Druga infrastruktura
Krajevne
39
Ureditev letnega/zimskega kopališča
40
Ureditev prostora za druženje v Zmincu
41
Visoko (boljša izkoriščenost)
skupnosti
Turizem / Druga infrastruktura
Krajevne
skupnosti
Turizem / Druga infrastruktura
Krajevne
skupnosti
Turizem
Krajevne
42
Izkoriščanje gozdov
43
Oživitev Stare Loke
44
Spodbujanje varčnejšega ogrevanja
skupnosti
Povečanje URE
Krajevne
Turizem / Vsebinska in arhitekturna
skupnosti
ureditev SMJ in okolice
Krajevne
45
Podaljšano bivanje, vrtec
46
Protipoplavni ščit v Puštalu
skupnosti
Povečanje URE
Krajevne
Zagotovljena 100% možnost oskrbe
skupnosti
starejših in varstva otrok v domači občini.
Krajevne
Okoljska infrastruktura
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
105 / 140
Fokusna
Št.
Projekt
skupina
Cilj
skupnosti
Krajevne
47
Obnova objektov oz. kmetij
48
Športno igrišče Gorajte
skupnosti
Turizem / Druga infrastruktura
Krajevne
skupnosti
Turizem / Druga infrastruktura
Krajevne
49
Športno rekreativna cona v KS Godešič
skupnosti
Turizem / Druga infrastruktura
Krajevne
50
Ureditev vrtičkov v urbanih naseljih
skupnosti
Lokalna oskrba s hrano
Krajevne
51
Ureditev športnih parkov
skupnosti
Turizem / Druga infrastruktura
Krajevne
52
Ureditev Tržnice kmetijskih proizvodov
skupnosti
Lokalna oskrba s hrano
Krajevne
53
Promocija samooskrbe
skupnosti
Lokalna oskrba s hrano
Krajevne
54
55
Kulturni in zeleni turizem
skupnosti
Razširitev vaškega pokopališča z izgradnjo
Krajevne
poslovilnega objekta
skupnosti
Turizem
Druga infrastruktura
Celostna ureditev vaškega jedra s
56
poudarkom na prometni ureditvi (ustrezna
Krajevne
ureditev cest, ureditev parkirišč)
skupnosti
Turizem, trajnostna mobilnsot
Krajevne
57
58
Obnova kulturnega doma
skupnosti
Kvaliteta bivanja
Celostna ureditev področja okrog tovarne
Krajevne
Trajnostna mobilnost, druga
Domel in železniške postaje
skupnosti
infrastruktura
Krajevne
59
Povečanje otroškega igrišča
skupnosti
Kvalaiteta bivanja
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
106 / 140
Fokusna
Št.
Projekt
skupina
Cilj
Družbena
60
Dnevni center
dejavnost -
Zagotovljena 100% možnost oskrbe
starejši
starejših in varstva otrok v domači občini.
Družbena
61
Nadgradnja obstoječih storitev (pomoč na
dejavnost -
Zagotovljena 100% možnost oskrbe
domu) in povečanje dostopnosti storitev
starejši
starejših in varstva otrok v domači občini.
Družbena
62
Obveščanje in informiranje starostnikov o
dejavnost -
Zagotovljena 100% možnost oskrbe
storitvah
starejši
starejših in varstva otrok v domači občini.
Družbena
63
Program medgeneracijskega sodelovanja v
dejavnost -
Zagotovljena 100% možnost oskrbe
okviru DUO centra
starejši
starejših in varstva otrok v domači občini.
Družbena
dejavnost
64
65
Ureditev tihe/mirne cone med vrtcem in
-
šolskim centrom za otroke in mladostnike
izobraževanje (zelena rekreacija)
Nadgradnja portala za prireditve
Povezati zeleni prostor z mestom
Družbena
Boljša lokacijska, cenovna, programska,
dejavnost
terminska in zaposlitvena dostopnost do
-
znanja in ustanov za čim večji krog
izobraževanje občanov
Družbena
dejavnost
-
66
Gradnja novega vrtca
izobraževanje starejših in varstva otrok v domači občini.
Preselitev knjižnice iz obstoječih prostorov
67
Zagotovljena 100% možnost oskrbe
Boljša lokacijska, cenovna, programska,
ter prehod na avtomatiziran proces
Družbena
terminska in zaposlitvena dostopnost do
izposoje/vračila gradiva s pomočjo sistema
dejavnost -
znanja in ustanov za čim večji krog
RFID
izobraževanje občanov
Boljša lokacijska, cenovna, programska,
68
69
Družbena
terminska in zaposlitvena dostopnost do
Postavitev avtomata za izposojo knjig v
dejavnost -
znanja in ustanov za čim večji krog
enega od trgovskih centrov
izobraževanje občanov
Škofja Loka kot avtonomna kulturna cona
Družbena
dejavnost -
Vsebinsko in prostorsko prenovljeno
staro mestno jedro
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
107 / 140
Fokusna
Št.
Projekt
skupina
Cilj
mladi
Družbena
70
Obnova Krone na Mestnem trgu
dejavnost -
Vsebinsko in prostorsko prenovljeno
mladi
staro mestno jedro
Družbena
dejavnost 71
Ureditev kopališča na Sori
mladi
Uspešnejši v turizmu
Družbena
72
Ureditev galerije za sodobne umetnike v
dejavnost -
Vsebinsko in prostorsko prenovljeno
starem mestnem jedru
mladi
staro mestno jedro
Družbena
73
Center za oskrbo na domu
dejavnost -
Zagotovljena 100% možnost oskrbe
mladi
starejših in varstva
Družbena
74
Dvig uporabe informativno komunikacijskih
dejavnost -
Zagotovljena 100% možnost oskrbe
pripomočkov
mladi
starejših in varstva
Družbena
75
Razširitev zavetišča za brezdomce (tudi z
dejavnost -
Zagotovljena 100% možnost oskrbe
bivalnimi enotami)
mladi
starejših in varstva
Družbena
76
Svetovalni center za otroke in mladostnike
dejavnost -
Zagotovljena 100% možnost oskrbe
mladi
starejših in varstva
Mestno jedro
Turizem
Prenočišča - manjši butični hotel v centru
mesta ter kamp s parkirišči za avtodome na
77
kopališču
Turizem, prostorska ureditev mestnega
78
Postavitev enotnih usmerjevalnih tabel
Mestno jedro
Ureditev dostopa na grad, tudi za invalide in
79
starejše
jedra
Turizem, prostorska ureditev mestnega
Mestno jedro
jedra
Mestno jedro
Trajnosnta mobilnost
Mestno jedro
Oživitev mesta
Po zgraditvi Poljanske obvoznice Spodnji trg
80
81
zapreti za promet
Spodbude za ustrezno gostinsko ponudbo
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
108 / 140
Fokusna
Št.
Projekt
skupina
Cilj
na Mestnem trgu (lokalna, avtentična hrana)
Ureditev pešcem prijazne poti z Mestnega
82
trga do Stare Loke
Mestno jedro
Prostorska ureditev mestnega jedra
83
Enotna urbana oprema mestnega jedra
Mestno jedro
Prostorska ureditev mestnega jedra
84
Zgrajena Poljanska obvoznica
Mestno jedro
Trajnostna mobilnost
Mestno jedro
Trajnostna mobilnost
Ureditev in dograditev manjkajočih
85
kolesarskih poti
Obnovitev stavb v mestnem jedru -
86
spodbude občanom s strani Občine
Turizem, prostorska ureditev mestnega
Mestno jedro
jedra
Mestno jedro
Turizem, oživitev mesta
Mestno jedro
Oživitev in ureditev mesta
Praznim hišam dati vsebino (spodaj obrtne
delavnice, ateljeji, zgoraj stanovanja in sobe
87
za turiste)
Ureditev parka v nekdanji vojašnici, dodati
88
89
tudi otroška igrala
Vzpostavitev trga na Spodnjem trgi in v Stari
Prostorska ureditev mestnega jedra,
Loki (skladno z zaprtjem prostora za promet) Mestno jedro
izboljšati kvaliteto življenja
Vzpodbujati družinske obrti - subvencije s
90
strani Občine
Mestno jedro
Oživitev mesta
Ureditev javnih površin v mestu (tlakovanje
91
in ustrezna urbana oprema)
Celostna ureditev mestnega jedra
Obogatitev mesta s pasijonskimi vsebinami 92
Škofja Loka kot pasijonsko mesto
Mestno jedro
Oživitev in obogatitev mesta
Mestno jedro
Trajnosnta mobilnost
Prometna študija na temo parkiranja in
93
dostopnosti
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
109 / 140
Predstavitev EURUFU izkušenj lokalnemu okolju in regiji
Izkušnje pridobljene v okviru EURUFU projekta in ugotovitve izvedenih
razvojnih delavnicah s fokusnimi skupinami občine Škofja Loka smo
posredovali organom odločanja in pripravljalcem strateških dokumentov
tako na lokalni kot regionalni ravni:
1. občini Škofja Loka, županu Mihu Ješe, podžupanu Tinetu Radinja,
članom strateško razvojnega sveta priprave strategije razvoja,
2. Regionalni razvojni agenciji Gorenjske, BSC Kranj, Franji Gabrovšek
Schmidt – koordinatorka priprave Regionalnega razvojnega programa
Gorensjke 2014-2020,
3. širši javnosti - radijska oddaja Aktualno na Radiu Sora.
Ad1. Predstavitev lokalnemu okolju – občina Škofja Loka
Predstavitev strateškemu razvojnemu svetu, sestava: župan, podžupana,
direktorica občinske uprave, predsedniki odborov, predsednik OOZ Škofja
Loka, direktor RA Sore, predsednik Kluba direktorjev občin Škofja Loka,
Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri.
Na 2. seji strateškega sveta, ki je potekala 22.1.2014, so bile članom
strateškega sveta predstavljene izkušnje EURUFU projekta, proces in
rezultati izvedenih delavnic s fokusnimi skupinami (priloga 4.1.)
Ad2. Predstavitev regiji
Priprave na novo programsko obdobje v regiji potekajo s pripravo
Regionalnega razvojnega programa Gorensjke 2014 – 2020, ki je temeljni
programski dokument na ravni regije.
Poudarki sestanka s koordinatorko priprave regionalnega razvojnega
programa Franjo Gabrovšek Schmidt, Regionalna razvojna agencija
Gorensjke,dne 24.3.2014 (priloga 4.2.):
- predstavitev projekta EURUFU, DP5 projektnih aktivnosti v lokalnem
okolju,
- predstavitev regionalnega menedžemnta regije Gorenjske.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
110 / 140
Ad3. Predstavitev širši javnosti
Na Radiu Sora, ki je regionalna radijska postaja s statusom posebnega
pomena, smo pripravili radijsko oddajo Aktualno, predvajanje 24.4.2014,
za posredovanje izkušenj projekta EURUFU širši javnosti s poudarkom na
ugotovitvah, do katerih smo prišli na razvojnih delavnicah s fokusnimi
skupinami občine Škofja Loka (priloga 4.3.).
Priloga 4: Predstavitev EURUFU izkušenj lokalnemu okolju in regiji:
- 4.1. Druga seja strateškega sveta, dne 22.1.2014: vabilo, predstavitev,
podpisna lista (Rok Šimenc, Jerneja Klemenčič Lotrič, Slavka Zupan)
- 4.2. Sestanek s predstavnico Regionalne razvojne agencije Gorenjska,
Franja Gabrovšek Schmidt, dne 24.3.2014: zapisnik, podpisna lista (Rok
Šimenc, Jerneja Klemenčič Lotrič, Slavka Zupan)
- 4.3. CD - radijska oddaja Aktualno, predvajanje 24.4.2014 (Rok šimenc,
Slavka Zupan)
Zaključek
Svet, tako globalno kot lokalno, obvladajo številni pojavi, med katerimi
imajo vedno večjo vlogo demografske spremembe. Če želimo obvladati te
pojave, se moramo nanje odzivati hitro in z inovativnimi pristopi.
Na temelju dobrih praks reševanja demografskih sprememb na lokalni
ravni (17 pilotnih akcij) je v okviru projekta EURUFU razvit model, ki
vsebuje 5 korakov strateškega načrtovanja. Pri tem je zelo pomembno
vključevanje najrazličnejših deležnikov iz lokalnega okolja.
Z vključitvijo v proces priprave lokalne razvojne strategije smo izkušnje
EURUFU projekta implementirali v lokalno okolje. V proces priprave
razvojne strategije so bili vključeni občani ter predstavniki različnih
interesnih skupin. 107 predstavnikov podjetij, zavodov, društev,
organizacij in javnosti se je udeležilo razvojnih delavnic 8 fokusnih skupin.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
111 / 140
Na temelju prednosti oziroma potencialov lokalnega okolja in priložnosti
ter odpravljanju razvojnih ovir oziroma slabosti smo opredelili ključne
usmeritve in projekte. Pri načrtovanju razvoja so pomembna tudi tveganja,
na katere lokalno okolje ne more vplivati, mora pa se jih zavedati in
pravočasno ukrepati. Demografske spremembe povzročajo globalne
izzive, ki potrebujejo nove usmeritve in strategije tako na globalni kot
lokalni ravni. Z uporabo EURUFU modela pri razvoju lokalne strategije
smo identificiralii možne rešitve obvladovanja demografskih sprememb v
lokalnem okolju in za trajnostni razvoj lokalne skupnosti.
EURUFU model – 5 korakov strateškega načrtovanja
Izbira območja
Kategorizacija (leto 2013)
Identifikacija ključnih
akterjev
Občina Škofja Loka:
- 22.894 prebivalcev
- Velika gostota prebivalstva: 156,8 prebivalcev na km2
- 52 % prebivalcev živi v mestu Škofja Loka
- Povprečna starost prebivalstva: 40,7 let
- Indeks staranja: 100,7
- Neg. selitveni prirast, naravni prirast, skupni prirast: 42
(1,8)
- 958 otrok v vrtcih
- 2.176 otrok v osnovnih šolah
- 9.247 delovno aktivnih oseb
- 8.449 delovnih mest
- Povprečna mesečna neto plača: 1.050,72 EUR
- 8,7% stopnja brezposelnosti
- 32 % stopnja brezposelnosti mladih, mlajših od 30 let ali
manj
- 878 registriranih brezposelnih
- 459 kmetijskih gospodarstev
- 62 kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi
- Lokalna oblast
- Javni sektor: izobraževalne, socialne, zdravstvene
organizacije in institucije
- Predstavniki krajevnh skupnosti
- Obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka
- Gorenjska Gospodarska zbornica
- Lokalna podjetja in podjetniki
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
112 / 140
- Zavod za zaposlovanje, območna služba Kranj
- Šolski center Škofja Loka, Medpodjetniški izobraževalni
center
- Lokalna akcijska skupina Loškega pogorja
- Številna društva in organizacije: društvo upokojencev ,
študentske in mladinske organizacije, društva s področja
kulture, turizma, športa
- Lokalni prebivalci (mladi, starejši)
Analize in sinteze
Prednosti:
- Geostrateški položaj
- Izjemna kulturna dediščina
- Kakovostne srednje in višje šole, še posebej tehnične
- Bližina narave in ohranjenost okolja
- Uspešna podjetja
- Obrtno podjetniška tradicija in znanja
- Izobraženi in zavzeti kadri
- Razvita športna infrastruktura
- Razvejana društvena dejavnost
- Močna lokalna pripadnost
- Prostovoljstvo
- Povezanost s podeželjem, možnost oskrbe
- Dobro sodelovanje občin na Škofjeloškem
- Razvejano mednarodno sodelovanje
- Raznolika kulturna ustvarjalnost
- Vzpostavljena mreža storitev za starejše
Slabosti:
- Slabe prometne povezave do glavnih prometnic
- Neurejene prometnice, pločniki, pešpoti, kolesarske poti
in premalo parkirišč
- Pomanjkljiva turistična infrastruktura
- Obremenjevanje zraka v kurilni sezoni
- Neurejen urbani del občine vključno z zelenimi
mestnimi površinami
- Pomanjkanje prostora v vrtcih
- Slaba informiranost starejših
- Premalo novih delovnih mest za mlade
- Prazne stavbe in degradirane površine
- Neustrezni prostori knjižnice
- Slaba pokritost s širokopasovnim omrežjem
- Neenakomeren infrastrukturni razvoj mesta in podeželja
(kanalizacije, ceste, kulturni domovi, pokopališča,..)
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
113 / 140
-
Premalo stanovanj, storitev za mlade družine
Nizka izkoriščenost plinovodnega omrežja
Neusklajenost gradnje kom. infrastrukture
Pomanjkanje športne infrastrukture pri OŠ; nezadostno
vzdrževanje igrišč
- Pomanjkanje primernih prostorov za delovanje društev
in druženje krajanov po vaseh
- Odsotnost koordinacije med institucijami, NVO
- Pomanjkanje utripa v starem mestnem jedru
Priložnosti:
- Dokončanje obeh obvoznic in nove navezovalne ceste
Kr – Loka
- Razvoj produktov kulturnega in zelenega turizma ter
javne infrastrukture
- Podpora start – up podjetjem, podjetniški center
- Prostorska in vsebinska prenova starega mestnega
jedra
- Pritegniti investitorje in podjetniški razvoj v opuščena
industrijska območja, zgradbe in prostore
- Rast okoljske ozaveščenosti in družbene odgovornosti
- Obujanje obrtnih znanj in promocija obrtnih poklicev
- Širjenje medgeneracijskega sodelovanja in nadgradnja
storitev za pomoč starejšim
- Promocija lokalne samooskrbe s hrano in energijo
- Izkoriščanje lokalnih potencialov za rast dohodkov
(npr. les)
- Povezati zeleni prostor z mestom (zelena rekreacija)
- Koriščenje EU virov
- Spodbujanje povezovanja po ključnih sektorjih znotraj
občine in na medobčinski ravni
- Večja uporaba IKT, interneta, družbena omrežja, estoritev
- Enakomeren razvoj občine
- Dokončanje kohezijskih okoljskih projektov
- Boljše izkoriščanje železnice
Tveganja:
-
Staranje prebivalstva
Nadaljevanje gospodarske krize
Zmanjšanje finančne sposobnosti občine
Preoptimistično načrtovanje in previsoka pričakovanja
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
114 / 140
- Politična nestabilnost države
- Neskladna in neživljenjska zakonodaja ter politike
- Negativni vplivi klimatskih sprememb (poplavne
površine,..)
- Malo objektov in zemljišč v lasti občine (v smislu
razvojnega inštrumenta)
- Konflikti v prostoru: bivalno okolje, industrija, kmetijska
dejavnost
- Draga občina (lokalne takse, zemljišča)
Implementacija - rešitve
Strategija razvoja občine Škofja Loka
Nabor projektnih predlogov: 93 projektnih predlogov
različnih področij
Viri financiranja: EU skaldi, nacionalni viri, občinski
proračun, okoljske dajatve, privatni viri
Evalvacija
Spremljanje izvajanja strategije
Regionalni menedžment Gorenjske
Gorenjska je vzpostavila za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja
in soočanje z demografskimi spremembami mrežni tip regionalne razvojne
agencije (v nadaljevanju RRA) obstoječih razvojnih agencij s pooblastilom
eni med njimi kot nosilni organizaciji:
- Poslovno podporni center Kranj,
- Razvojna agencija Zgornje Gorenjske,
- Razvojna agencija Sora.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
115 / 140
Mrežne RRA so bolj demokratične in transparentne. V mrežni RRA si
partnerji projektno delijo delo, zato so učinkovitejši in se bolj približajo
lokalnim problemom. Mrežna organizacija ima tudi svoje slabosti. Ena
največjih je konfliktnost vlog in interesov znotraj nosilne organizacije.
Vodilna organizacija usklajuje območne razvojne organizacije in programe
v regiji ter istočasno izvaja razvojne naloge na svojem območju. Mrežna
delitev regije otežuje osredotočanje na regijske projekte, ker se interesi
pogosto končajo na meji sub-regije. Delno so interesi pogojeni tudi z
naravno-geografskimi in družbenimi razlikami znotraj regije.
Organizacijska struktura mrežne RRA je zapletena, zato so procesi
odločanja in usklajevanja daljši.
Kljub številnim pomanjkljivostim mrežne organizacije RRA je potrebno
izpostaviti ključne prednosti kot so demokratičnost, transparentnost in
povezanost z območnimi razvojnimi agencijami, ki so v številnih sistemih
regionalnega menedžmenta pomanjkljivost.
Slika 4: Organiziranost regionalnega menedžmenta Gorenjske
REGIONALNI MANAGEMENT
Svet regije
18 županov
Razvojni Svet Gorenjske regije
Sestava:
Tehnološki
razvoj in
podjetništv
o
Razvoj
podeželja
18 županov
18 predstavnikov gospodarstva
9 predstavnikov nevladnih organizacij
Razvoj
človeških
virov
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
116 / 140
Regionalna razvojna
agencija
BSC–osrednja Gorenjska
Infrastrukt
ura
RAGOR–zgornja Gorenjska
SORA–spodnja gorenjska
okolje in
prostor
18 občin Gorenjske
Turizem
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
117 / 140
Regional Action Lower Silesia
Einführung
Die Strategie ist ein Werkzeug zur Stimulierung und Projektierung der
Entwicklung, das den Maßnahmen der Behörden eine bestimmte Richtung
vorgibt und auf diejenigen Gebiete hinweist, die der Regulierung und
Finanzierung bedürfen. Damit eine Strategie erfolgreich ist, muss sie adaptierbar
sein und sich flexibel an die veränderlichen Bedingungen anpassen lassen.
Zudem muss sie notwendige Freiräume zur Schaffung von Programmen und
Projekten einräumen. Die Strategie bringt das aus der regionalen Perspektive
gesehene öffentliche Interesse zum Ausdruck; lokale Belange zieht sie dabei nur
insofern in Betracht, als sie in Zusammenhang mit den regionalen Belangen
stehen.
Die Strategie ist ein Akt der Wahl – sie selektiert Ziele und beschränkt die
Aufgaben, damit das, was am wichtigsten ist, durch Konzentration der Mittel und
Kumulation der Maßnahmen Gestalt annimmt. Die Neue Entwicklungsstrategie
der Woiwodschaft Niederschlesien 2020 hebt die Eigenart eines jeden Teils der
Region hervor und bemüht sich um individuelle Lösungen für jeden Ort, die den
jeweiligen Besonderheiten, Bedürfnissen und Herausforderungen gerecht
werden. Die Strategie hilft, die Zusammenhänge zwischen verschiedenen
Entwicklungsaspekten zu erfassen und die Rolle der einzelnen Beteiligten an
diesem Prozess zu erkennen. So wird die Grundlage für künftige Partnerschaft
gelegt und jedem einzelnen die bewusste Teilnahme an der Umsetzung der
angekündigten Änderungen angeboten. Die Strategie ist ein programmatisches
Dokument, in dem Entwicklungsziele formuliert und Rahmen für künftige Projekte
geschaffen werden; sie zeigt noch nicht im Einzelnen auf, was umgesetzt und
aus welchen Mitteln finanziert wird.
Modell
Das Entwicklungsmodell stützt sich auf drei Grundpfeiler:
Unternehmergeist, Ausbildung und Demografie. Der Ertrag der Jahre intensiven
Wachstums und beträchtlicher Investitionen ist durch die Förderung des
gesellschaftlichen Engagements und erhöhte Aktivität des privaten Sektors zu
stärken. Von Bedeutung ist auch der Aufbau einer Kooperation der
Selbstverwaltung, der Unternehmer und der Wissenschaft. Im öffentlichen Sektor
ist in nächster Zeit eine weitreichende Konzentration auf überregionale
Schlüsselprojekte und Aufgaben mit hohem Mehrwert für die Region notwendig.
Dabei gilt e s vor a llem, das soziale Gleichgewicht, das sich u. a. durch die
Einbindung aller gesellschaftlicher Gruppen (vor allem der Jugend, der Senioren
und von Menschen mit Behinderungen) äußert, aufrechtzuerhalten. Die
Entwicklung der Region ist vor allem auf ihr eigenes Potenzial zu stützen, was
als „endogene Entwicklung“ bezeichnet wird. Dieses Modell des „Lebens auf
eigene Kasse“ muss von der öffentlichen Verwaltung unterstützt werden.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
118 / 140
Die Rolle der Gebietskörperschaften hat darin zu bestehen, die
Entwicklungsimpulse auf das Gemeinwohl auszurichten und Hindernisse bei ihrer
Verfolgung zu beseitigen. Der Auftrag der Selbstverwaltung ist das Erreichen
eines Konsenses im Sinne des Gemeinwohls und die Beseitigung
diesbezüglicher Hindernisse. Angesichts der beschränkten Mittel ist es die
Aufgabe der regionalen Selbstverwaltung, diejenigen Unternehmungen zu
unterstützen, die das Gemeinwohl im weitesten Bereich mehren und dabei
Freiräume für die Initiativen der übrigen am Entwicklungsprozess Beteiligten
schaffen. Die Determinante des Erfolgs der Region ist vor allem die
Lebenszufriedenheit der Bürgerinnen und Bürger Niederschlesiens.
Stärken / Schwächen Diagnose
In Niederschlesien und seiner direkten Umgebung besteht eine erhebliche
Verdichtung von Verkehrswegen, die in weiterer Perspektive für Polen und
Europa von hoher Bedeutung sind, Chancen für die wirtschaftliche Entwicklung
der Region schaffen und ihre strategische Position begünstigen. Das dichte
Straßen- und Bahnnetz gewährleistet die Verbindungen mit den
Nachbarregionen sowohl innerhalb Polens als auch Europas in zwei
Hauptachsen: Nord-Süd und West-Ost.
Die wirtschaftliche Situation Niederschlesiens stellt sich im Vergleich mit dem
restlichen Polen gut dar. Der Wert des erzeugten Bruttoinlandsprodukts (BIP) pro
Einwohner ist höher als der Landesdurchschnitt (zweite Stelle nach der
Woiwodschaft Masowien1) und steigt weiterhin.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
119 / 140
Infrastruktur
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
120 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
121 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
122 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
123 / 140
Ziele
1.) ENTWICKLUNG EINER AUF WISSEN GESTÜTZTEN WIRTSCHAFT
2.) NACHHALTIGER VERKEHR UND VERBESSERTE
VERKEHRSANBINDUNG
3.) ANSTIEG DER WETTBEWERBSFÄHIGKEIT DER UNTERNEHMEN,
BESONDERS DER KLEINEN UND MITTLEREN FIRMEN
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
124 / 140
4.) UMWELTSCHUTZ, EFFEKTIVE NUTZUNG DER RESSOURCEN UND
ANPASSUNG AN DEN KLIMAWANDEL SOWIE VERBESSERUNG
DES SICHERHEITSNIVEAUS
5.) BREITERER ZUGANG ZU INFORMATIONS UND
KOMMUNIKATIONSTECHNOLOGIEN
6.) ANSTIEG DER BESCHÄFTIGUNG UND MOBILITÄT DER
BESCHÄFTIGTEN
7.) SOZIALE INKLUSION, VERBESSERUNG VON LEBENSSTANDARD
UND –QUALITÄT
8.) HÖHERES AUSBILDUNGSNIVEAU, LEBENSLANGES LERNEN
Die Ziele der Strategie bestimmen die Interventionsrichtungen. Die
Verwirklichung der Prioritäten muss jedoch mit dem Einhalten einer
ganzheitlichen Ordnung einhergehen, daher schlägt die Strategie drei Ebenen
vor – Gruppen von Normen, die zusammen einen bei der Vorbereitung und
Umsetzung der Entwicklungsprojekte geltenden Kodex bilden sollen. Die
dargestellten Ebenen betreffen die regionale Ebene, es steht jedoch außer
Zweifel, dass die Zukunft Niederschlesiens in Anlehnung an die Zusammenarbeit
mit den Regionen Polens und der Zentralverwaltung gestaltet wird.
Räumliche Ebene
Verwaltungsebene
Die Verfolgung einer Woiwodschaft-Politik in einem System von
Integrationsgebieten
und
Förderung
der
Zusammenarbeit
der
Selbstverwaltungen zur gemeinsamen Lösung überlokaler Probleme und
Stärkung der Synergie zwischen Wrocław und der übrigen Region.
Verkehrsebene
Integration verschiedener Arten des Verkehrs, Wiederherstellung der
Funktionalität der regionalen Transportnetze und Stärkung der Rolle des
Schienen-, Luft- und Schifffahrtsverkehrs.
Sicherheitsebene
Erhöhung des Sicherheitsgefühls der Bürger und Minimierung der Folgen
natürlicher und anthropogener Bedrohungen.
Siedlungs- und Umweltebene
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
125 / 140
Rationelle Raumgestaltung unter Berücksichtigung der demografischen,
ökonomischen und ökologischen Aspekte der neuen Gebiete:
- Fortsetzung der Maßnahmen zur Verbesserung der Umwelt und
Lebensbedingungen
Gesellschaftliche Ebene
Demografische Ebene
Förderung der Familienpolitik und Anpassung der Region an die
Migrationsprozesse
Bürgerebene
Gestaltung einer reifen Gesellschaft mit Gefühl der regionalen auf das
Gemeinwohl ausgerichteten Identität
Ausbildungsebene
Differenzierung einer hohen auf ein universales Wertesystem gestützten Qualität
des an Bedürfnissen der Wirtschaft und des Arbeitsmarkts orientierten
Ausbildungsangebots
Kulturebene
Verbesserung des Zugangs zur Hochkulturofferte, um die Kulturempfänglichkeit
der Bürger (besonders der Kinder) zu entwickeln
Freizeitebene
Schaffung der Anziehungskraft und Integrität der Region in Anlehnung an ein
rationelles Freizeitangebot
Sozialhilfeebene
Effektive Verwendung der Sozialhilfemittel und Stimulierung der Maßnahmen zur
Verbesserung des Lebensstandards von Personen, die von sozialer Exklusion
betroffen sind
Gesundheitsebene
Optimierung des Systems der Gesundheitsfürsorge in Niederschlesien, darunter
Erhöhung der Qualität und Zugänglichkeit der medizinischen Dienstleistungen,
Umstrukturierung der Behandlungsstellen und bilanzierter Vertrieb der
finanziellen Mittel
Wirtschaftsebene
Innovative Ebene
Überwachung der technologischen Bedürfnisse der Region in Richtung der
Innovation in Niederschlesien.
Business- und Arbeitsebene
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
126 / 140
Effektive Nutzung des wirtschaftlichen Potenzials der Region, um einen
modernen Arbeitsmarkt zu schaffen – in Anlehnung an Lage, Zugänglichkeit,
Arbeitskräfte und natürliche Ressourcen – Autobahn der Neuen Wirtschaft.
Wissenschaftliche Ebene
Zusammenarbeit von Hochschulen und Selbstverwaltungen mit der Wirtschaft,
um voraussehend auf die Marktbedürfnisse zu reagieren.
Gesundheitsebene
Zusammenarbeit der Selbstverwaltungseinheiten bei der Schaffung von
Netzverbindungen von Behandlungsstellen, aus denen sich das
Gesundheitswesenssystem in der Woiwodschaft zusammensetzt.
Gewerbeebene
Erhöhung der Rolle des Nichtregierungssektors und der
Arbeitgeberorganisationen bei Übernahme der öffentlichen Aufgaben und
Schaffung der Sozialwirtschaft als Ergänzung der Hauptströmung der Wirtschaft
und des Arbeitsmarktes.
Grundsätze der Umsetzung
Die Umsetzung der Strategie stützt sich auf folgende Vorgehensgrundsätze und muster:
 Prinzip der Partnerschaft und der Zusammenarbeit (öffentlichöffentliche Partnerschaft,öffentlich-gesellschaftliche Partnerschaft,
öffentlich-private Partnerschaft)
 Prinzip der mehrstufigen Verwaltung und integrierten
Investitionsentwürfen
 Prinzip der Schaffung von regionaler Identität
 Prinzip der Erhaltung des Kultur- und Naturerbes für die nächsten
Generationen (Prinzip der nachhaltigen Entwicklung)
 Prinzip der Dezentralisierung und Dekonzentrierung der
Implementierung
 Prinzip der Zweckdienlichkeit und Effektivität der Interventionen
 Prinzip der Chancengleichheit
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
127 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
128 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
129 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
130 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
131 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
132 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
133 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
134 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
135 / 140
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
136 / 140
Monitoring
Die
Überwachung
des
Entwicklungszustandes
der
Woiwodschaft
Niederschlesien ermöglicht Reaktionen und entsprechende Anpassung der
entwicklungsbezogenen Maßnahmen sowie der Interventionsmaßnahmen an die
sich stellenden Herausforderungen. Eine gute Überwachung garantiert die
Anpassungsmöglichkeiten und erfolgreiche Verfolgung der in der Strategie
enthaltenen Ziele. Als Bezug für die Bewertung der eintretenden Änderungen
werden sowohl die auf der Grundlage der statistischen Daten bezeichnete
Ausgangslage als auch die a priori als der zu erreichende Zustand geplanten
Werte zugrundegelegt. Demzufolge ist die Umsetzung der Einzelziele der
vorliegenden Strategie an Erreichung folgender Bestimmungsfaktoren zu
messen:
Für ZIEL 1 – Entwicklung der auf Fertigkeiten gestützten Wirtschaft
 Anstieg der Aufwendungen für Forschungs- und Entwicklungstätigkeit bis
3% des Bruttoinlandsprodukts;
 Anstieg des Anteils von Unternehmen, die Aufwendungen für
Forschungs- und Entwicklungstätigkeit tragen,bis auf 41%.
Für ZIEL 2 – Nachhaltiger Verkehr und Verbesserung der
Verkehrszugänglichkeit
 Isochrone (eine 30 Minuten betragende Entfernung von bestehenden und
jetzt geplanten Autobahnen und Schnellstraßen) für das ganze bewohnte
Gebiet der Woiwodschaft Niederschlesien
 Anstieg der Anzahl der beförderten Fluggäste im Flughafen Wrocław bis
auf 5 Millionen Personen
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
137 / 140
Für ZIEL 3 – Anstieg der Wettbewerbsfähigkeit der Unternehmen,
insbesondere der kleinen und mittleren Unternehmen
 Anstieg des Anteils der kleinen und mittleren Unternehmen an der
Erzeugung des Bruttoinlandsprodukts bis auf 55%
 Anstieg der Beteiligung der natürlichen Personen (die eine wirtschaftliche
Betätigung ausüben) an der Gesamtzahl der Wirtschaftsteilnehmer bis
auf 75%
Für ZIEL 4 – Umweltschutz, effektive Nutzung von Ressourcen und
Anpassung an den Klimawandel und Sicherheitsverbesserung
 Senkung der SO2-Luftverunreinigungsemission bis 13 kg pro 1 Bewohner
u nd N OXLuftverunreinigungsemission bis 5 kg pro 1 Bewohner
 Steigerung der Beteiligung der die Kläranlagen ausnutzenden
Bevölkerung an der Gesamtzahl der Bevölkerung bis auf 85%
Für ZIEL 5 – Erhöhung der Zugänglichkeit der Kommunikations- und
Informationstechnologien
 Anstieg der Aufwendungen für Telekommunikationstechnologien bis 8,5%
des Bruttoinlandsprodukts
 Anstieg der Beteiligung derjenigen Personen, die breitbandige
Verbindungskanäle benutzen, bis 75% der Bevölkerungsgesamtzahl
Für ZIEL 6 – Anstieg der Beschäftigung und der Mobilität der Arbeitnehmer
 Senkung der registrierten Arbeitslosenquote bis auf 7%
 Anstieg der Beschäftigungsquote
o für Personen im Alter von über 55 Jahren bis auf 40%
o für Behinderte bis auf 26%
o
Für ZIEL 7 – Soziale Inklusion, Erhöhung des Lebensstandards und der
Lebensqualität
 Erhöhung der durchschnittlichen Wachstumsrate des
Bruttoinlandsprodukts bis über 4,0% im Jahr;
 Anstieg des Bruttoinlandsproduktwertes pro 1 Bewohner bis auf 115%
des Landesdurchschnitts
 Anstieg der durchschnittlichen Lebenserwartung um mindestens 1 Jahr
Für ZIEL 8 – Erhöhung des Ausbildungsniveaus, lebenslanges Lernen
 Kindergartenerziehung für 90% der Kinder im Alter von 3 bis 5 Jahren
 Anstieg der bestandenen Abituren bis auf 88%
 Platz im Shanghai-Ranking (ARWU) für mindestens eine Hochschule aus
der Region
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
138 / 140
Resume
Demographic change is one of the most important challenges facing Central Europe. The
shrinking of regions and the ageing of societies cause a permanent change in the social
structure and affects different aspects of life. The EURUFU project has tried to elaborate
and promote actions for the provision of innovative solutions to restructure services and
infrastructure in shrinking regions and cities and thus support the sustainable
development of rural regions by developing and adapting integrated measures and
strategies for regional problems at transnational level.
All the actions proposed in this document as seven Regional Action Plans have been
developed in the course of the project and with respect to the demographic and socioeconomic situation of regions and municipalities. Regional stakeholders and decision
makers have been involved in the process of drafting these action plans. Thus they
combine regional and local experiences with an innovative approach. All of them have
been drafted with the involvement of the local and regional stakeholders and they fully
answer the regional needs. Additionally the stakeholder involvement also is one important
aspect that the actions that have been drafted on paper also will be implemented in the
regions within the next years. The have the status of strategic regional development
documents and will be used on all levels of regional planning from the highst to the local
level.
However, all the regional recommendations and practical solutions proposed by the
regions participating in the project were subject to transnational assessment (O5.3.3) and
only those with proven transnational value and transferability were incorporated in the
final document (O5.3.3). Therefore, we can be sure that the ideas for regional actions
presented can be inspiring for policymakers in different European regions affected by
demographic changes.
The universality of the challenge and the transferability of the proposed solutions were
the key issues during the transnational assessment. As a consequence, some of the pilot
action results were not incorporated into the final document, even though they
mainstreamed the solutions tested during the pilot action implementation. The reason
was that the problem they dealt with appeared specifi c to one region only.
Finally, once more the ratio and dependency of demography sensitive policy and Spatial
Planning and Regional development policy should be highlighted.
As the strategic and demography oriented statement of the Actions Plans from all partner
regions show do demography aroented policy have the same goals as a sustainable
spatial and regional planning policy.
These objectives are summarized below:








Coordination of municipal development, public transport and infrastructure
land and resource saving use of space
Compaction, compactness, internal before external development
Decentralised concentration, scattered prioritisation
acceptable functional mix
short distances, service quality
Avoid spatial and social disparities
Environment and Natureprotection
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
139 / 140

Ensuring development opportunities
The realization of above defined objectives and principles by an appropriately
aligned spatial planning and regional development policy would in the view of the
EURUFU partnership, ideally suited to address demographic change issues.
If spatial planning during development and adaptation of infrastructure takes into account
these goals it contributes directly to make the environment both more family friendly as
well as friendly for elderly. It only needs an adjustment of services and infrastructure.
Sustainable Spatial and Regional Development as enshrined and provided in all action
plans, therefore is compliant the interests of a politics which consideres demographic
trends and their effects on daily life.
Due to demographic changes these objectives and principles will become more and more
important. With regards to spatial planning probably less new goals, principles, models
and instruments are necessary, but a better implementation, compliance and possibly the
sharpening of existing guidelines and instruments. Another lack is also the explicit
consideration of target groups relevant for demography (e.g. children / teenagers /
families, the elderly, migrants, all non-car owners).
In the sense of a demand oriented planning needs and problems of these target groups
has to be considered explicetly in future planning processes.
The provision of infrastructure and services and the socioeconomic development in
Europe’s rural regions and municipalities are closely and reciprocally related. Since
regional disparities are, among others, mirrored in demographic structures and the
accessibility of infrastructures and service these issues refer directly to equivalent living
conditions in Europe and to the question of how to foster territorial cohesion. Population
shrinkage and ageing strongly endanger an adequate provision of public infrastructures
and services in the regions concerned. Fewer people have to finance the maintenance of
basic infrastructures. Therefore it is of the highest relevance to intensify and promote innovative ways to guarantee the provision, management and financing of infrastructures
and services especially under shrinking conditions.
For this purpose the document “Recommendations on Transfer and adaptation of the
results on partner regions (O5.3.3)” gives general recommendations for handling
demographic change through policies and specific recommendations for various
infrastructure areas and with respect to the pilot action results and the regional action
plans. The provided policy recommendations aim to support the development of a
common strategy for rural regions under shrinking conditions.
Output 5.3.1
07.09.2015 08:34:00
140 / 140
Kontaktdaten
Telefon: ++49 361 3791515
Dr. Klaus Bongartz
Telefax: ++49 361 3791300